Prenovljen Plečnikov biser

V torek, 20. oktobra, so v Begunjah pripravili slovesnost ob zaključku obnove paviljona Brezjanka. Senčnica, namenjena molitvi, počitku in druženju sester usmiljenk, ki so takrat upravljale žensko kaznilnico, je bila leta 1939 postavljena na vrtu graščine Katzenstein, zasnoval pa jo je, tako kot bližnjo kapelo Jožamurka, arhitekt Jože Plečnik.

Za njene stebre so uporabili mogočna hrastova debla, posekana v Krpinu. Sestre usmiljenke, ki so od leta 1875 vodile kaznilnico, so opravile velik del gradbenih del, je povedala Nataša Ulen, ki je bila na Zavodu za varstvo kulturne dediščine pristojna za projekt obnove.

Nekdanja brezjanka na fotografiji iz arhiva sester usmiljenk. Stala je nekaj sto metrov stran od današnje lokacije v smeri proti Krpinu, kjer je še ohranjen originalni podest. / Foto: arhiv sester Hčera krščanske ljubezni - Usmiljenk

Kaznilnica, zapor, šola in bolnišnica

Prostor je sestram služil kot kraj molitve, postanka in srečevanja, je povedala Nataša Ulen. A sestre so v gradu delovale le še do začetka druge svetovne vojne. Ko so odšle, je graščina postala gestapovski zapor za Gorenjsko. Po vojni je bila v njej do leta 1953 miličniška šola, nato pa je v grajskih prostorih začela delovati psihiatrična bolnišnica Begunje.

Prvotna Brezjanka ni stala na današnjem mestu, temveč na odmaknjenem mestu, kjer je bila po vojni opuščena, nato pa so jo leta 1954, ko so začeli združevati zemljišča in urejati območje, prestavili in dobila je današnje mesto bližje gradu, na zaključku kostanjevega drevoreda iz 19. stoletja, je povedala Nataša Ulen.

Od brezovega h kostanjevemu drevoredu

»Prenos ni pomenil, da bi paviljon preprosto dvignili in ga v celoti prestavili na novo mesto. Prenesli so premično konstrukcijsko opremo, torej šest hrastovih stebrov in tri nosilne lege. Na novi lokaciji so izdelali nove temelje,« je prestavitev Brezjanke sredi petdesetih let prejšnjega stoletja na kratko opisala Nataša Ulen.

»Tudi podoba paviljona se je nekoliko spremenila, iz tlaka so izpustili opečni križ, prodniki so bili barvno bolj raznoliki in položeni redkeje. Leseni čoki v tlaku so bili na prvotni lokaciji večji in tesneje zloženi. Na prvotnem mestu so ostali tlak, del dostopa in sledovi brezovega drevoreda. Lokacija se je sčasoma zarasla, ponekod jo je prekrila zemljina.«

Pri prenovi so se potrudili v največji možni meri ohraniti originalne dele paviljona, ki ga je sicer že zelo načel zob časa. Tako so na primer nadomestili le petino betonskih strešnikov. / Foto: Tina Dokl

Dodatno škodo je povzročila še vodna ujma

Brezjanka je bila na sedanji lokaciji obnovljena v začetku devetdesetih, leta 1999 pa razglašena za samostojen kulturni spomenik državnega pomena, prav tako kot tudi park, grad in bližnja Plečnikova Jožamurka.

Ko je lastništvo pred slabimi desetimi leti prevzela Občina Radovljica, so se v lokalni skupnosti začela še bolj intenzivna prizadevanja za zahtevno prenovo.

Pred tremi leti je celotno območje graščine in parka prizadela še vodna ujma, občina pa je nato za obnovo v okviru programa odprave posledic naravnih nesreč prejela sredstva za celovito prenovo, ki jo je vodil Zavod za varstvo kulturne dediščine.

Brezjanka je tako prvi objekt kulturne dediščine na Gorenjskem, obnovljen s sredstvi popoplavne obnove. Vrednost obnovitvenih del je znašala dobrih 154 tisoč evrov. Kot je na slovesnosti ob odprtju povedal direktor zavoda Jernej Hudolin, so iz istega vira zagotovljena tudi sredstva za obnovo sosednje Plečnikove kapelice Jožamurka. Ta naj bi se začela že v prihodnjem letu.