Jubilej znaka evropske dediščine

V Muzeju umetnosti in zgodovine v Bruslju so 22. aprila pripravili slovesnost ob 15-letnici pobude Znak evropske dediščine. Ob tej priložnosti je znak evropske dediščine prejelo 13 novih nosilcev, skupnost pa se je s tem povečala na 80 članov v več kot 250 mestih po vsej Evropi.

Izbor za leto 2025 je predstavil lokacije, ki odražajo raznolikost in globino skupne evropske zgodovine in kulturne krajine. Novi nosilci znaka tako izhajajo iz različnih delov Evrope, med njimi pa so: Deželna orožarna Gradec (Avstrija), Kraljevi muzej Mariemont s posestvom in parkom (Belgija), Center za proizvodnjo soli in mestno središče Provadia (Bolgarija), Prostor za svobodno izražanje (Češka), Mestna rečna pokrajina Pader (Nemčija), Kulturni center La Nau (Španija), Industrijska dediščina Varkausa (Finska), Rashi iz Troyesa – Kraji spomina (Francija), Kraji miru (Portugalska, Španija, Madžarska, Slovaška, Hrvaška, Bolgarija), Park Bosco delle Querce (Italija), Katakombe sv. Pavla (Malta), Evropski center za glasbo Krzysztofa Pendereckega (Poljska) in skalna zavetja Lagar Velho (Portugalska).

Te lokacije, ki jih je neodvisna strokovna komisija izbrala izmed 21 finalistov, se odlikujejo ne le po svojem zgodovinskem pomenu, temveč tudi po svojem prizadevanju za izobraževanje, vključevanje javnosti in spodbujanje evropskih vrednot, zlasti med mlajšimi generacijami.

Slovesnost se je začela z uvodnim nagovorom Glenna Micallefa, komisarja za medgeneracijsko pravičnost, mladino, kulturo in šport, ki je med drugim poudaril: »Teh 13 na novo nagrajenih lokacij pooseblja vse najboljše, kar predstavlja znak evropske dediščine. Odražajo bogastvo naše skupne zgodovine, pri čemer vsaka zaznamuje pomemben mejnik pri oblikovanju vključene, informirane in v prihodnost usmerjene družbe, zasidrane v evropskih vrednotah, ki jih cenimo. V času velikih sprememb in pretresov nam dediščina daje oporo. Pomaga nam razumeti, od kod prihajamo, osmisliti, kje smo danes, ter nas navdihuje pri gradnji skupnosti prihodnosti. Nikoli ne smemo podcenjevati pomena in potenciala teh krajev: pomagajo državljanom, da se povežejo s svojo identiteto in v krajih, ki jim je podeljen znak evropske dediščine, prepoznajo odsev svoje skupne zgodovine.«

K skupni evropski zgodovini

Slovesne podelitve novih znakov in foruma, ki je sledil dan po uvodni slovesnosti, se je udeležila tudi Milojka Magajne, predstavnica Partizanske bolnice Franja, ki se z znakom ponaša od leta 2015. Povabljena je bila tudi na pogovor o izvajanju pobude Znak evropske dediščine in njeni prihodnji usmeritvi, ki ga je sočasno gostil evropski komisar Glenn Micallef. Poleg izbranih predstavnikov nosilcev znaka so v pogovoru sodelovali nekateri nacionalni koordinatorji, predstavniki Mladinskega svetovalnega odbora in biroja ZED. Namen razgovora je bil identificirati težave, s katerimi se nosilci srečujejo pri upravljanju in prezentaciji svojih območij in ugotoviti, s katerimi ukrepi ali mehanizmi bi jih komisija EU lahko učinkoviteje podprla. Zbrane ugotovitve bodo predstavljale osnovo za spremembe, ki se načrtujejo tako v samem izbirnem postopku kot tudi v kasnejšem izvajanju aktivnosti in poročanju nosilcev znaka. S tem bi zagotovili, da pobuda še naprej dosega novo občinstvo ter spodbuja globlje vključevanje v evropsko zgodovino in vrednote.