Kaj občine pričakujejo od nove vlade

Kranj – V pričakovanju oblikovanja nove vlade je v Kranju prejšnji teden potekala redna skupščina Skupnosti občin Slovenije (SOS). »Občine ocenjujemo, da smo in ostajamo najbolj trden del v državi. Izvajamo vse predpisane obveznosti in se hkrati trudimo za razvoj. Želimo si, da katerakoli vlada bo, da to razume, da nam prisluhne in da že na začetku svojega mandata ugotovi, da občine nikoli niso nasprotnik državi, ampak so vedno njena podaljšana roka. Je pa res, da marsikdaj stvari vidimo veliko bolj pragmatično na terenu in mogoče zato toliko bolj glasno opozarjamo,« je po skupščini povedal medvoški župan in predsednik SOS Nejc Smole.

Ustaviti zmanjševanje dostopnosti storitev

Med ključnimi točkami, o katerih se želijo občine pogovarjati z novo vlado, je Smole najprej poudaril decentralizacijo in regionalni razvoj. »V prvi fazi govorimo o tem, da je treba ustaviti umikanje oziroma zmanjševanje javne dostopnosti storitev. Ne govorimo več samo o državnih storitvah, temveč o ogromnem naboru tudi pol državnih, pol javnih oziroma zasebnih storitev, ki izginjajo ne samo iz občin, ki so morda omejene z obrobno geografsko lego, ampak tudi občine iz čisto običajnih sredin poročajo, da prihaja res do velikega krčenja teh storitev. Govorimo tako o poštah, bankah, tudi bencinskih servisih kot tudi o mreži državnih storitev, torej o krajevnih uradih, upravnih enotah,« je dejal Smole in dodal, da je SOS že pripravil predlog možnih rešitev, na to temo se je z dosedanjo vlado že pogovarjal tik pred zaključkom njenega mandata. »Verjamemo, da katerakoli vlada že bo, bo to takoj nadaljevala.«

Prostorsko načrtovanje in dolgotrajna oskrba

Občine že leta opozarjajo na probleme prostorskega načrtovanja, česar pa se nihče ne loti, je nadaljeval Smole. »To, kar se zdaj dogaja, da minevajo leta, tudi desetletja, da se spremenijo prostorski načrti, ko se grmadijo samo nove in nove zahteve, ne da bi se trezno vprašali, kaj se da racionalizirati, ne vodi v razvoj države.«

Tretja ključna točka je poziv k dodatnemu urejanju dolgotrajne oskrbe. »Verjamem in tudi iz današnje razprave sem dobil tak občutek, da je podpora dolgotrajni oskrbi. To je civilizacijska pridobitev, tako kot pri mnogih stvareh v tej državi pa se moramo pogovoriti, kaj in na kakšen način smo sposobni financirati in kaj lahko mogoče tudi spremenimo, če je treba,« je pojasnil Smole.

Večja odpornost

Na skupščini so govorili tudi o podnebni odpornosti občin ter o novih evropskih usmeritvah in možnostih financiranja, ki povezujejo podnebno prilagajanje in civilno zaščito. Predstavili so tudi pobudo SOS, Uprave RS za zaščito in reševanje ter Gasilske zveze Slovenije za nadgradnjo lokalne infrastrukture v smeri večje odpornosti skupnosti. »Spraševali smo se, katere so prave politike, pravi ukrepi. Veliko nelagodja pri občinah je tudi iz naslova, kaj lahko pričakujemo glede odpornosti, o kateri Evropa zelo veliko govori, tudi o dvojni rabi, in nas zanima, kaj ta pomeni. Ali v resnici govorimo samo o vojaškem ustroju ali govorimo o tem, na kar občine opozarjamo ves čas ne glede na varnostno situacijo. Poplave, požari, suše so zadeve, ki nam na žalost v Sloveniji sedaj ne sledijo več na desetletja, ampak se pojavljajo na letnem nivoju. Občine zato opozarjamo, da poskusimo pragmatično izkoristiti čim več tudi evropskih in nacionalnih sredstev za prilagoditev v upanju, da samo na podnebne spremembe, in ne tudi varnostne,« je še povedal Smole.