Pes ni igrača, lahko je tudi naš rešitelj

Kranj – Kako ravnati, če se nam približa neznan pes, kdaj se mu ne smemo približati in kako prepoznati opozorilne znake v njegovem vedenju? To so bila nekatera vprašanja, na katera so odgovarjali učenci v okviru interaktivnega izobraževalnega programa Pes ni igrača – vsi smo lahko superjunaki, ki ga je Zavod Raziskovalni inštitut Pes (ZRIP) izvajal v Kranju in Šenčurju. »Z delavnicami želimo ozaveščati, da pes ni igrača, temveč prijatelj, učitelj in rešitelj. Poseben poudarek namenjamo tudi službenim psom, saj želimo pokazati, kako pomembno delo opravljajo pri pomoči ljudem,« je pojasnil Igor Frelih iz ZRIP. Ob tem je opozoril, da je poznavanje pravilnega ravnanja s psi še vedno pomanjkljivo, zato je ozaveščanje otrok še toliko pomembnejše.

Kot eno najpogostejših napak je poudaril, da otroci do neznanega psa stečejo in ga začnejo božati, ne da bi pred tem vprašali njegovega skrbnika. »Otroke učimo, da morajo pristopiti umirjeno in najprej vprašati za dovoljenje. Toda tudi če skrbnik dovoli božanje, je treba upoštevati odziv psa. Če se obrne stran in ne želi stika, ga pustimo pri miru,« je pojasnil. Pomembno je tudi pravilno ravnanje ob srečanju s psom brez nadzora. Kot poudarja Frelih, pes, ki priteče proti človeku, ni nujno napadalen. Otroci se pogosto prestrašijo in začnejo kričati ali bežati, kar lahko položaj še poslabša. »Če jih naučimo pravilnega pristopa, se lahko izognemo številnim ugrizom in drugim nevšečnostim,« je opozoril.

Psi imajo službe

Pomemben del delavnic je bil namenjen predstavitvi službenih psov, ki niso le človekovi spremljevalci, temveč lahko s svojim delom prispevajo k zagotavljanju varnosti in tudi reševanju življenj. Učenci so spoznavali pse, ki pomagajo pravosodnim policistom, vojski in reševalnim službam pri opravljanju zahtevnih nalog. Med njimi je bil tudi devetletni Miks, usposobljen za iskanje eksploziva. Njegov vodnik, naddesetnik Urban Gradišek, z njim sodeluje že sedem let in pol. »Odzivi otrok so zelo dobri, saj imajo pse res radi. Želim si, da bi si zapomnili predvsem to, da pes ni igrača in da skrb zanj ni preprosta,« je povedal Gradišek.

Naddesetnik Urban Gradišek in Miks sta uigran par že sedem let in pol. / Foto: Tina Dokl

Da lahko pes postane tudi rešitelj, dokazuje delo reševalnih psov, ki sodelujejo pri iskanju pogrešanih oseb. S svojim izostrenim vohom lahko pomagajo pri iskanju ljudi tudi na težko dostopnih območjih, kjer je hitro ukrepanje lahko odločilno za njihovo preživetje. Njihovo delo je učencem predstavila Mateja Nolimal, ki je poudarila, da je pomembno, da otroci spoznajo različne naloge, ki jih psi opravljajo v družbi. »Z Amito želiva otrokom pokazati, da obstajajo tudi psi, ki imajo svoje službe,« je dejala. Ob tem opaža, da otroci danes bolje poznajo pasje poklice in pravilen pristop do psov kot pred dvajsetimi leti, čeprav se pri ravnanju z njimi še vedno pojavljajo napake.

Dvourni program je poleg predstavitve službenih psov vključeval še praktične prikaze varnega ravnanja, odgovorno skrbništvo in prometno varnost. Frelih je ob tem dejal, da si želi, da bi si otroci z delavnic zapomnili predvsem eno sporočilo: »Pes ni igrača. Če si bodo zapomnili še več, bo toliko bolje.«