Praznik naše ljudske glasbe

Bled – Oddajo Slovenska zemlja v pesmi in besedi, ki na Prvem programu Radia Slovenija nastaja že od leta 1966, so zasnovali sodelavci Glasbenonarodopisnega inštituta Valens Vodušek, Zmaga Kumer, Julijan Strajnar in Uroš Krek, prvič pa je bila na sporedu 21. oktobra 1966.

Sedem let kasneje je bilo ustanovljeno uredništvo za ljudsko glasbo v oddelku za resno glasbo Glasbenega programa Radia Slovenija. Vodila ga je Jasna Vidakovič, oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi pa je dobila stalni tedenski torkov termin. Slednja je oddajo tudi urejala, jo pogosto tudi avtorsko oblikovala in vodila. Med voditelji oddaje sta bila tudi legendarna Marija Velkavrh in Marjan Kralj, nato Simona Juvan, zdaj pa jo že dolga leta vodi Renato Horvat.

»Jubilej je vedno priložnost, da se ozremo v preteklost in pogledamo malce naprej – oddaja je v teh desetletjih pustila izjemen pečat, kar priča bogat arhiv terenskih posnetkov, ki bi bili brez uredniškega vodenja izgubljeni. Pravzaprav širše občinstvo in pa zanamci ne bi vedeli, kaj se je dogajalo. Tako pa nas ljudska snov okarakterizira, kdo v resnici smo kot narod. In to bogastvo se je začelo na predlog Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU, s katerim še danes sodelujemo. Vsak na svoj način iščemo zgodbe ljudi na terenu, kaj se dogaja, spreminja in na pogoriščih rojeva novo,« je ob obletnici oddaje za Gorenjski glas povedal mag. Matej Jevnišek, Urednik glasbenega in razvedrilnega programa na Prvem programu Radia Slovenija. »Največja zasluga gre seveda trem urednicam, Jasni Vidakovič, mag. Simoni Moličnik in zdaj zadnji dve leti mladi urednici Tini Žun. Bogastva arhiviranja ljudske snovi nikakor ne smemo izgubiti, saj smo sedaj mi prenašalci tega našim zanamcem, če mi ne bomo poskrbeli za to, se bomo izgubili v loncu vsemogočih kultur in izgubili stik z lastno.«

Bogat arhiv ljudske glasbe

V šestih desetletjih je oddaja ustvarila obsežen zvočni arhiv, ki danes predstavlja pomemben del spomina na glasbeno in pripovedno dediščino slovenskega etničnega prostora. Zanjo so na terenu nastajali posnetki ljudskih pesmi, instrumentalnih praks in pripovedi, pogosto neposredno v okoljih, iz katerih so izšli. Prav iz tega arhiva izhaja ideja za Krajnčanovo novo glasbeno delo Zemlja in sol, ki ga skladatelj povezuje z dvema močnima simboloma: »Zemlja kot simbol prvinskosti in človeške končnosti ter sol kot ena glavnih sestavin alkimije – transformacije nas in našega pogleda na svet.«

Premierna izvedba novega dela Kristijana Krajnčana Zemlja in sol – ljudska suita za godala, tolkala, etno glasbenike in elektroniko bo tudi osrednji poklon 60-letnici oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi na koncertu prihodnji torek, 3. novembra, ob 20. uri v Festivalni dvorani na Bledu.

Zbližanje sveta klasične in ljudske glasbe

Krajnčan je v kompozicijski proces vključil transkripcije izbranih zgodovinskih terenskih posnetkov in drugih arhivskih zvočnih virov. Iz njih je zgradil eno od plasti nove skladbe, ki jo dopolnjujejo avtorski kompozicijski pristopi, sodobna zvočna obdelava in elektronika v živo.

Skladatelj o pisanju skladbe pove: »Glasbeni material sem izbiral po preprostem principu – nekaj v ideji, besedilu ali napevu me je moralo intrigirati, hkrati pa sem moral v njem odkriti svoj pogled, drugačen zorni kot, da sem ga lahko osmislil za današnji čas. Pomembno mi je bilo tudi, da se svetova klasičnih glasbenikov in ljudskih godcev zbližata, da se ustvari nekakšna 'presečna množica', kjer lahko vsak ostaja v svojem glasbenem jeziku, a je hkrati povabljen, da seže nekoliko dlje kot običajno.«

Matej Jevnišek o izboru Krajnčanovega dela za jubilejni koncert dodaja: »Poustvarjanje naše glasbene zapuščine je na prelomnici – glavni pričevalci, da ne rečem nosilci tradicije, so se upehali, mlajša generacija pa šele sedaj zares odkriva bogastvo ljudske snovi. Vsaka generacija pripoveduje zgodbe po svoje, zato tudi mlajša sedaj z veliko mero spoštovanja, ampak na svoj, sebi lasten način gnete in poustvarja to snov.« Poudarja, da se je Kristijan Krajnčan nekako izluščil kot predstavnik zdaj že srednje generacije, ki je praktično – lahko rečemo – prva, ki ljudskega prepevanja doma že skorajda ni doživela, ampak ga je skozi pripovedi in zgodbe. »A Kristijan ima izjemno bogato glasbeno družinsko zaledje in odnos do naše glasbene zapuščine, ki jo bo na koncertu povezal s klasičnim godalnim orkestrom in elektronskimi zvoki. Za nami je že nekaj vaj, še kakšna bo, na dan koncerta pa bo tista prava prednastopna napetost seveda na višku.«

Na blejskem koncertnem odru se bodo ob Simfoničnem orkestru RTV Slovenija pod vodstvom dirigentke Ane Erčulj in s solistko, violončelistko Marušo Turjak Bogataj, zvrstile še ljudske in etno zasedbe, med njimi: Beročka, pevke ljudskih pesmi Tičice iz Akademske folklorne skupine Ozara Kranj, Maroltovski godci iz Akademske folklorne skupine France Marolt, Rezjanab sasiedi, Nika Prusnik & bratje Poljanec ter Andrej Kobal, ki bo zvočnost orkestra in izbranih zasedb dopolnil z elektroniko v živo.

»Če vas zanima, kako zveni glasbeni spoj klasičnega godalnega orkestra, ljudskih napevov in viž ter poustvarjanje iz grl ter glasbil poustvarjalcev ljudske muzike, potem morate sedeti v dvorani. Zagotavljam vam, da boste imeli mravljince! Če mi ne verjamete, me po koncertu pocukajte za rokav in mi povejte, da sem imel prav!« na koncert, za katerega so že na voljo brezplačne vstopnice, vabi tokratni sogovornik Matej Jevnišek.