V naravi so povsem drugačni kot v učilnici

Ribčev Laz – Slovenija je od 5. do 8. oktobra gostila 23. mednarodno konferenco o učenju na prostem. Več kot 160 strokovnjakov, raziskovalcev in pedagoških delavcev s področja učenja na prostem iz 25 evropskih držav in širše se je zbralo v slikovitem okolju Centra šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD) Bohinj. Osrednja tema konference je bila Učenje na prostem v kontekstu evropskega povezovanja.

Učenje na izjemnih lokacijah po vsej državi

Slovenija, že desetletja vodilna v Evropi na področju učenja na prostem oziroma v naravi, je konferenco gostila tretjič in drugič prav v slikovitem Bohinju, kjer je tik ob jezeru ena od 25 namestitvenih lokacij Centra šolskih in obšolskih dejavnosti. Prav vse so na izjemnih lokacijah, je poudaril Domen Uršič, direktor slovenskega CŠOD. V njih organizirajo šole v naravi in dnevne programe, povprečno gre skozi različne programe letno skupaj več kot sto tisoč slovenskih osnovnošolcev.

Iz učilnice v naravo

Med njimi je bila pred leti tudi Maja Bahor, tedaj učenka in navdušena udeleženka šole v naravi v Fari, danes pa učiteljica na OŠ Gabrovka - Dole, kjer s svojimi učenci poskuša čim več časa preživeti na prostem. Konference se je udeležila že, ko jo je Bohinj pred osmimi leti gostil prvič, in vsa nova spoznanja redno vključuje v lastno prakso dela z otroki. »V šoli, kjer zdaj učim, se trudim čim več časa preživeti na prostem. Otroci so namreč v naravi popolnoma drugačni kot v učilnici. Vključeni so z vsemi svojimi čuti, zato stvari doživljajo drugače, povezujejo se, postanejo bolj aktivni ... Imam primer učenca, ki ima, ko je pouk v učilnici, vrsto težav: s koncentracijo, pozornostjo, sedenjem ... – čeprav ga naravoslovje, ki ga poučujem, zelo zanima. Ko pridemo ven, postane popolnoma drug otrok. Sproščen, nasmejan, radoveden ...«

Kot pravi, je odločitev, koliko časa bodo namenili pouku na prostem, v veliki meri odvisna od posameznega učitelja. »Izkušnje, ki jih dobimo na srečanju, kot je konferenca v Bohinju, pa nas opolnomočijo, da si upamo iz učilnice stopiti v naravo.«

Desetletja tradicije

Prakso učenja v naravi slovenske šole izvajajo že desetletja. Nekoč kot t. i. šolo v naravi, ki je bila po osamosvojitvi nadgrajena z ustanovitvijo in izgradnjo mreže centrov šolskih in obšolskih dejavnosti. Vse odtlej ima večina otrok priložnost, da vsaj pet dni v času trajanja osnovnošolskega izobraževanja preživi na prostem, v CŠOD-jih oziroma drugih oblikah, ki jih organizirajo šole.

Sandi Vrabec, vodja sektorja za osnovno šolstvo ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino, poudarja številne prednosti organiziranega pouka na prostem. »Je priložnost za povezovanje z resničnim življenjem, torej učenje v naravi ni le pridobivanje znanja, temveč pridobivanje spretnosti. Omogoča pospešeno integracijo otrok priseljencev, ki jih je tudi pri nas vedno več, in daje občutek pravičnosti, saj je sistem šol v naravi postavljen na način, da omogoča udeležbo vsem otrokom, ne glede na ekonomsko ozadje družine. Ob tem pa otroci v šoli v naravi pridobijo tudi občutek za odgovornost in delovanje v skupini. To vse so prednosti, ki jih omogoča šola v naravi in ki so v današnjem svetu še kako aktualne.«

Sandi Vrabec, vodja sektorja za osnovno šolstvo ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino / Foto: Nik Bertoncelj

Slovenija kot model

»V Evropi ne poznamo ustanov, kakršni so vaši centri za šolske in obšolske dejavnosti, in to je eden od razlogov, da tako radi prihajamo v Slovenijo,« je povedal Tomás Aylward s Tehnološke univerze Munster iz Irske, predsednik odbora mreže za izobraževanje na prostem EOE (European Outdoor Education).

»Tu vidimo, kako učinkovito lahko v okviru državnih politik izvajamo učenje v naravi. Z nami je tokrat predstavnik iz Walesa v Združenem kraljestvu, kjer zdaj prav ob pomoči CŠOD Slovenija uveljavljajo podoben sistem učenja v naravi, kot ga imate vi. V pripravi je tudi na Škotskem. To kaže, da se model, ki ga imate v Sloveniji, uveljavlja po vsej Evropi,« je pojasnil.

Pri tem je poudaril tudi, kako pomembno je, da se v času, ko se Evropa srečuje s številnimi izzivi, osredotočamo na tisto, kar nas povezuje, in ne na poudarjanje medsebojnih razlik. »Izobraževanje na prostem je odlično orodje, ki pomaga ljudem, da se povežejo med seboj in tudi z okoljem. Po izjemno vročem poletju, ki smo ga imeli letos v Evropi, vemo, pod kakšnim pritiskom je. Res je pomembno, da imamo učinkovite načine, s katerimi otrokom in odraslim pomagamo, da se spoprimejo z izzivi podnebne krize in potrebo po izobraževanju o trajnostnem razvoju.«

Učenje v Bohinju

Zunaj učilnic so kar največ časa preživeli tudi udeleženci konference, zadovoljni, da je srečanje potekalo prav v CŠOD Bohinj. »Imamo strašansko srečo, da imamo okoli naše hiše čudovito naravno okolje z jezerom, ki nam nudi prekrasno učilnico na prostem. Res se potrudimo, da bi bil teden, ki ga preživijo pri nas, za osnovnošolce in srednješolce, ki pridejo, prijetno doživetje. Je pa res, da je za nekatere kar velik zalogaj že to, da pet dni preživijo brez staršev in so odgovorni sami zase,« je povedala vodja bohinjskega CŠOD Erika Melihen. Pozdravlja tudi idejo učilnic na prostem, ki jih uvaja vse več slovenskih šol, a poudarja, da prava učilnica na prostem ni nek objekt, kjer zunaj šolske stavbe poteka pouk, ampak preprosto prostor, ki ga ponuja okolica šole. »Tako rekoč vsaka šola ga ima, tudi mestne. In to okolje je treba izkoristiti za učenje. To je bistvo pouka na prostem.«