Made in YU 2015

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 19. september 2016 / 10:37  

»Ene kavbojke so dovolili prinesti čez mejo. Takrat je hodila cela Jugoslavija dol v Trst. Od Niša do Skopja in naprej. Ljudje so si med seboj pomagali in skrivali stvari povsod. Če so imeli na primer pet kavbojk, sem pogledal skozi prste za troje in rekel, dobro, naj ti bo, 200 dinarjev. Veliko jih je reklo: 'Ne, ne, nimam nič.' Ko sem malce vztrajal, je nato priznal, da ima samo dvoje. Dobro, dvoje oblečene, sem rekel, kaj pa torba. Če sem videl, do jih ima veliko oblečenih, se je moral pa sleči. Tudi na vlakih je bilo podobno. Skrite kavbojke so nekateri ljudi imeli kar pri sebi v velikih torbah, ostale pa smo morali iskati po vlaku. Veliko vlakov je imelo luknje v stropih, stvari so skrivali tudi pri motorjih vlaka, ki so bili sicer zaklenjeni s posebnim ključem, vendar so odprtino z motorjem vseeno nekako uspeli odpreti. Tam sem odkril še pa še skritih kavbojk. Pogosto so se pregrevali motorji vlakov, ker so bili tako natlačeni s pretihotapljeno robo, še posebej, kadar je pot šla močno navkreber. Ker so bili vlaki tako polni, smo morali pogosto cariniti kar v spremstvu do Ljubljane, da niso nastajali preveliki zastoji na meji. Denar od zaseženega blaga smo spravljali kar v vreče, saj ga je bilo precej. Zasežene kavbojke so bile spravljene v skladiščih. Seveda je bilo vse označeno, na primer iz katerega vlaka smo jih dobili. To se je nato enkrat na mesec prodalo v carinskih trgovinah na licitacijah. V glavnem je šlo vse v Beograd.« (Str. 43)

Tako je govoril P. iz Sežane, nekdanji carinik. Sicer pa je to odlomek iz knjige »o predmetih, okusih, vonjavah in občutkih, ki so zaznamovali čas socializma v Jugoslaviji, druži pa jih dejstvo, da je v njihovi naravi, dojemanju, vrednotenju in rabi v zadnjih 25 letih prišlo do pomembnih sprememb …« Ne gre za jugonostalgijo, ampak za kulturni spomin in za proučevanje sprememb, ki govorijo o nas vseh. Naštejmo le nekatere od glavnih »junakov«: kava, kavbojke, burek, Cockta, jugoslovanska kuharica, kombinirana soba, fičo, Kraljev stol, Kiosk K67, Hajduk, Vučko, rdeči potni list, odpisane in zavržene knjige … Seveda ne gre le za predmete, ampak za njihove zgodbe, kakršna je tudi navedena carinikova pripoved. Knjigo sta uredila njena soavtorja Jernej Mlekuž in Tanja Petrović, drugi avtorji so: Dino Bauk, Valter Cvijić, Ildiko Erdei, Nikola Janović Kolenc, Mirt Komel, Dora Komnenović, Breda Luthar, Ana Panić, Martin Pogačar, Maruša Pušnik, Tanja Radež, Polona Sitar in Franc Trček. »Juga« se ne da.