Resna kvalitetna novica bo preživela

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Zanimivosti / torek, 6. februar 2018 / 11:20  

Gorenjski glas je lani praznoval sedemdesetletnico, četrtkovo Glasovo prejo pa smo posvetili predvsem pogledu naprej.

Kranj – O usodi tiskanih medijev in Gorenjskem glasu v spoprijemu z elektronskimi sta na Glasovi preji v Mestni knjižnici Kranj v pogovoru z Miho Nagličem razpravljala odgovorna urednica in direktorica Gorenjskega glasa Marija Volčjak in novinar Lenart J. Kučić, poznavalec te problematike. V medgeneracijski šali Volčjakove, da je ona preteklost, Kučić pa prihodnost, je tudi oprijemljiva iztočnica, kako so se mediji razvijali in kdo so bili in so lastniki, da mediji delujejo. Velika prelomnica v bližnji zgodovini za slovenski medijski prostor se je zgodila konec osemdesetih let prejšnjega stoletja. Kot je pojasnil Kučić, smo se morali po hitrem postopku začeti učiti kapitalizma v situaciji, ko nismo imeli pravih medijskih menedžerjev niti države, ki bi imela prakso s tem. »Slovenija je z zamikom prišla v trdo medijsko gospodarstvo – kaj pa zdaj? Država se ne briga kaj dosti za medije, razen da nam otežuje delo. V medije je vstopilo dosti ljudi, za katere bi bilo boljše, da ne bi, hkrati so pa mediji zanemarili osnovno dejavnost – da je na drugi strani človek,« je razmišljal Kučić, nekdanji sodelavec Sobotne priloge Dela, zdaj sodelavec ambicioznega digitalnega medija za preiskovalno novinarstvo Pod črto.

V tem spremenjenem svetu, vse večji konkurenci elek­tronskih medijev, družbenih omrežij pluje časopis Gorenjski glas, v trendu tudi s svojim spletnim mestom. Volčjakova je prevzela vodenje v letih, ko je bila časopisna hiša na robu zloma in ob dejstvu, da so celo profesorji študentom razlagali, da bodo lokalni mediji najprej propadli. Nič od tega se na srečo ni zgodilo.

Volčjakova je našla izvirno in pogumno poslovno rešitev: sodelavci Gorenjskega glasa so šli s pomočjo Domela iz Železnikov v lastniški odkup Gorenjskega glasa. Kučić to potezo prepoznava kot uspešen in zanimiv model zadružništva, tudi zato: »... ker zaposleni sami rečejo, mi pa verjamemo v to in bomo to počeli.« Lokalna novica, kraljica, pa ohranja neposredni stik z bralci; že mlade družine zanima lokalno, v kateri občini je življenje prijetno, kje se gradi, kaj se gradi, kje so vrtci in šole ... Marija Volčjak po turbulentnih letih ni več črnogleda, prej prepričana, da bo potreba po resnih kvalitetnih informacijah ostala. Sicer doda, da bo treba še več pozornosti nameniti temu, kaj ljudje radi berejo, časopisni novinar pa se bo moral znajti tudi v digitalnem svetu, ko bo s pomočjo mobilnih aplikacij, tablic, spletnih mest najprej poskrbel za prvo informacijo s terena, potem pa bo članek za tiskani časopis poglobljeno razvil ... O čem vse je še tekla beseda na Glasovi preji, bomo obširneje poročali v petkovi časopisni izdaji.