Mačke nimajo devet življenj

Predavanje o mačkah, ki ga v več gorenjskih občinah organizirata Zavetišče Horjul in Društvo za zaščito živali Ljubljana, je tudi odgovor na stereotipe.

Cerklje – Ne znajo se izogniti vsem nevarnostim, ne pridejo vedno domov, ne pristanejo vedno na nogah ..., zelo dobro pa mačke skrivajo bolečino, zato je bolje opraviti preventivni pregled kot obiskati veterinarja šele takrat, ko so težave že zelo resne, svetuje Maša Cerjak Kastelic iz Društva za zaščito živali Ljubljana in prostovoljka v Zavetišču Horjul. Skrb za zdravje je pomembno tako kot voda in hrana, pri čemer je med drugim dobro vedeti, da kravje mleko za mačke ni primerno. Kvalitetna oskrba poleg omenjenega ter zagotavljanja zavetja, varnosti in stranišča vključuje tudi igro in možnost, da mačka pleza in praska. »To je v njeni naravi. To je treba vzeti v zakup, če se odločimo za mačko.« Zato je treba poskrbeti za določene prilagoditve, če jo imamo v hiši ali stanovanju, kar v društvu in zavetišču priporočajo. »Mačke veljajo za drugorazredne, za 'potrošni material' – če jo povozi avto, bomo dobili novo, slišimo, kar je škoda, saj so živa, čuteča bitja, ki potrebujejo našo pomoč,« poudarja zastopnica omenjenega društva.

Če naletimo na bolno ali poškodovano prostoživečo mačko (ali psa), o tem obvestimo zavetišče, ki je pristojno za oskrbo brezdomnih živali. To opravi tudi sterilizacijo in kastracijo, ki sta namenjeni preprečevanju neželenih mladičev in s tem zmanjševanju števila zavrženih živali. V Sloveniji je po navedbah zavetišča vsako leto zavrženih več kot štiri tisoč psov in mačk. Kastracijo in sterilizacijo svetujejo čim prej – ni treba čakati, da ima samica enkrat mladiče, ko naj bi bil po mnenju nekaterih čas za poseg. »Znak, da je bil opravljen, je odščipnjen zgornji del uhlja,« pojasni Maša Cerjak Kastelic, na razmišljanje »saj bomo vse mladičke oddali«, pa odgovarja: »Morda bodo res dobili skrbne lastnike, vendar to zmanjša možnost, da dom dobi druga mačka.«

Kapacitete zavetišča so že nekaj časa zapolnjene, zato pri njih ostajajo le tiste mačke, ki so premajhne oziroma premlade ali prešibkega zdravja, da bi se lahko vrnile v svoje okolje. Pomoč v obliki materialnih in finančnih donacij ter prostovoljcev je toliko bolj dobrodošla, dodaja sogovornica. Končni cilj zavetišča je posvojitev živali, ki so v njihovi oskrbi. »Privoščimo jim svojega lastnika.« Pri tem pa je njihovo vodilo oziroma slogan: od tu gredo na enako dobro ali na bolje.