Povezani z jezerom

Ustanovitev Turističnega društva Zbilje pred sedemdesetimi leti je bila odgovor na množico turistov, ki jo je privabljal nastanek Zbiljskega jezera.

Zbilje – Osemnajstega junija 1953 je nova hidroelektrarna Medvode ustavila tok reke Save in v dveh dneh napolnila dolino med Zbiljami in Brezovcem. Nastalo je jezero, ob katero so se začele zgrinjati množice radovednih izletnikov. »Vsako soboto in nedeljo jih je prišlo več kot petsto s kolesi, sto z motorji, petdeset z vozovi, še nekaj avtomobilov pa tudi kakšen tovornjak je pripeljal obiskovalce,« so oživeli spomini ob 70-letnici Zbiljskega jezera in društva, s katerim so se domačini odzvali na nov ritem življenja. Prve aktivnosti so stekle že poleti, ustanovni občni zbor Turističnega društva Zbilje pa je bil 9. septembra. Zastopnik Turistične zveze Slovenije dr. Mitja Gorc je v pomoč pri zagonu prinesel 30.000 dinarjev. Kot so preračunali, je to pomenilo podporo v višini 958 evrov, kar je skoraj natančno toliko, kolikor povprečno lahko dobi slovensko turistično društvo iz razpisa, ki ga ima vsako leto Turistična zveza Slovenije.

Zbilje so postale prepoznaven turistični kraj v okolici Ljubljane, priljubljena izbira za hiter pobeg od vsakdana. »Društvo s svojimi najemniki uspešno skrbi za tri gostinske lokale, ki imajo vsak svojo ciljno skupino obiskovalcev, tako da lahko z različno gostinsko ponudbo oskrbimo vse goste. Seveda se srečujemo tudi s težavami, ki jih skušamo sproti odpravljati. Na prvem mestu je problematika urejanja parkiranja in prometa, kjer na žalost nismo odvisni samo od svojega dela in energije, ampak se tiče ne le Občine Medvode, pač pa tudi različnih ministrstev,« je pojasnil dolgoletni predsednik Iztok Pipan. K rešitvi problematike bi po njegovi oceni pripomogla ureditev sprehajalne poti okoli jezera, ki pa je pogojena z možnostjo sofinanciranja.

Kmalu po ustanovitvi dr­uštva so postavili čolnarno, v kateri imajo delavnico za izdelavo in popravi­lo lesenih čolnov ter servisni center za vso opremo, ki jo potrebujejo za urejanje okolice jezera – upravljajo namreč več kot osemsto metrov obale. Ker je čolnarna dotrajana in je postala premajhna, si že nekaj časa želijo urediti novo. »Velika želja je, da jo prestavimo na novo lokacijo, kjer bi bilo dovolj prostora za ustrezno mizarsko delavnico in skladišče, saj je naša mehanizacija zdaj na različnih lokacijah. Pozimi bi lahko omogočili tudi skladiščenje čolnov, med sezono pa supov, skifov …, da jih obiskovalcem ne bi bilo treba vedno voziti s seboj,« pravi Pipan. Kot je še povedal, so tudi pri tem odvisni od zakonodaje in postopkov, ki jih narekuje. »Vendar je pri nas v Zbiljah tako, da ne obupamo.«

Organizacijo velikih dogodkov, kakršne so pripravljali v preteklosti, so prepustili drugim, saj so po Pipanovih besedah prevelik zalogaj za prostovoljce. V začetku avgusta bo tako na Zbiljski dobravi znova festival ameriške kulture, sami pa bodo septembra zaokrožili praznovanje jubileja – sedemdesetletnico bodo zaznamovali tudi z razstavo.