Proti severni obvoznici in pozidavi polja

Osnutek četrtih sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta Mestne občine Kranj med občani vzbuja določene pomisleke in zaskrbljenost. V Krajevni skupnosti Vodovodni stolp se je oblikovala iniciativa, ki nasprotuje severni obvoznici in pozidavi Rupovškega polja. Ob tem opozarjajo na pomanjkljivo obveščanje o načrtovanih spremembah in odsotnost dialoga s strani kranjske občine. Ta je zaradi odpravljanja posledic poplav in plazov javno razgrnitev podaljšala do 31. avgusta.

Kranj – Pred kratkim smo že poročali o nezadovoljstvu krajanov Struževega, ki jih razburja predvidena razširitev tamkajšnje poslovne cone, kjer naj bi se gradila kompostarna in sortirnica odpadkov. Ob tem so na Mestni občini Kranj (MOK) pojasnili, da navedbe ne držijo. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, gre za podlago, ki bi omogočila širitev Poslovne cone Polica. Ta je v prostorskem načrtu določena le kot rezervna lokacija za morebitno umestitev prekladalne rampe Komunale Kranj, ki je trenutno na Ulici Mirka Vadnova na Primskovem. »Primarna lokacija za postavitev prekladalne rampe je, kot je že bilo večkrat komunicirano, območje kroga avtocestnega izvoza Kranj vzhod,« so poudarili na MOK.

V Struževem se tudi kritični do pozidave najboljših kmetijskih površin. Ob tem so na MOK dejali, da v osnutku na ravni celotne občine v splošnem ne zmanjšujejo obsega kmetijskih zemljišč, ampak z njim urejajo realno stanje. »Večina zemljišč K1 (najboljša kmetijska zemljišča), ki izgubljajo ta status, so že sedaj drugačne rabe,« so navedli. Za vsa druga zemljišča, ki se spreminjajo iz kmetijskih v zazidljiva, pa so morali kot pobudniki kompenzirati njihove površine po načelu ena za ena. Poiskati so torej morali ustrezna zemljišča, da se spremenijo iz zazidljivih ali gozdnih v kmetijska.

Ne manj, zahtevajo več naravnih zelenih površin

V Struževem pa niso edini, ki niso zadovoljni s prevedenimi spremembami in zato zbirajo podpise proti gradnji. Iniciativa je nastala tudi v Krajevni skupnosti Vodovodni stolp. »Šele ob razgrnitvi smo videli, kako radikalni posegi se načrtujejo na območju naše krajevne skupnosti. Pri tem imam v mislih tako pozidavo območja Rupe in Rupovškega polja z objekti različnih namenov kot izgradnjo obvoznice z velikimi krožišči,« je dejal Boštjan Šefic, predstavnik Iniciative proti severni obvoznici in pozidavi Rupovškega polja Zeleno srce Kranja.

Ko pravi, mnogi krajani KS Vodovodni stolp, vaščani okoliških vasi in drugi občani nasprotujejo gradnji severne obvoznice s štirimi pasovi in drugimi načrtovanimi krožišči, bencinske črpalke, hotelov, novemu nogometnemu igrišču in drugim objektom. »Nasprotujemo gradnji objektov, ki nam bo vzela možnost za aktivno preživljanje prostega časa v naravi. Ne manj, zahtevamo več naravnih zelenih površin, več peš poti, kolesarskih stez in kakovosten mestni promet,« je odločen Šefic. Ob tem dodaja, da bi severna obvoznica bistveno poslabšala njihovo življenjsko okolje in vplivala na zdravje ter kakovost bivanja. Tudi tu naj bi gradnja potekala na najboljših kmetijskih zemljiščih, s čimer bi se po njegovem zmanjšal potencial za lokalno pridelavo hrane in samooskrbo.

Slabo obveščanje o načrtovanih spremembah

Ena ključnih pomanjkljivosti je, da so občani izjemno slabo obveščeni o načrtovanih spremembah oziroma sploh niso, je prepričan Šefic. Od župana Matjaža Rakovca in kranjskega mestnega sveta zato v iniciativi zahtevajo odprto, transparentno in poglobljeno razpravo o predlogih, ki posegajo v njihovo okolje. »Med samo pripravo osnutka ni bilo nobenega sodelovanja s krajevno skupnostjo. Poleg tega poteka javna razgrnitev v poletnih mesecih, ko so mnogi na dopustu. Občina na nobenem mestu ni pojasnila predvidenih sprememb in dopolnitev, kar je popolnoma nesprejemljivo,« je opozoril Šefic.

Občini zato predlagajo, da ustavi postopek umeščanja objektov v prostor. »Z odprtim in transparentnim dialogom med občani in občino moramo znova premisliti o bolj trajnostno naravnanih rešitvah. Strateški posegi, ki bistveno spreminjajo tip in značaj mest ter način življenja, namreč ne morejo biti izvedeni na način samovolje občinskih organov,« je poudaril.

Širjenje na degradirana območja

Med predstavniki civilne iniciative je tudi prof. dr. Iztok Prezelj, ki meni, da bi morala občina uvesti participatorni urbanizem, kjer bi ljudje sodelovali pri oblikovanju idej in vrednotenju rešitev. Poleg tega bi morala občina, kot pravi Prezelj, težiti k povečanju samooskrbe, skrbeti za kakovost bivanja meščanov ter premišljeno pristopati k širjenju mest na degradirana območja. Opomnil je, da je na območju kranjske občine približno petdeset hektarov funkcionalno degradiranih zemljišč. »Zanima me tudi, kako in kaj razmišlja občina v kontekstu naravnih in klimatskih nesreč, ki so nas prizadele pride kratkim. Sodobno trajnostno upravljanje mest temelji na ohranjanju zelenih površin in vodnih površin, da bi se mesta lahko v prihodnje hladila,« je pojasnil.

V iniciativi so pripravili tudi peticijo. Ob koncu minulega tedna so zbrali okoli tisoč podpisov, ki jih bodo predložili občini. »Med podpisniki so različne kategorije ljudi, meščani, vaščani, stari, mladi, različno politično usmerjeni, verni, neverni, kar potrjuje, da je območje Rupovškega polja postalo vrednota vsem nam. Hkrati to dokazuje, da ne gre za samovoljo posameznikov, temveč za širši javni interes. Občini ob tem očitno ni mar za naša mnenja, kar nakazuje na primer nedemokratične skupnosti,« je dejal Prezelj.

Obvoznica v prostorskih načrtih že desetletja

Na kranjski občini poudarjajo, da se v Kranju že več desetletij kot nuja kaže izgradnja dveh krakov severne obvoznice, ki sicer stoji v veljavnih prostorskih načrtih že desetletja. »Ta dva kraka bi razbremenila obstoječe ceste skozi mesto (C. Staneta Žagarja) in bližnja naselja (Primskovo, Vodovodni stolp), ki so sedaj preobremenjene in ne omogočajo razširitve brez večjih rušitev hiš,« so dejali na občini.

Pojasnili so, da urbanistične zasnove Kranja še iz časa nekdanje Jugoslavije predvidevajo obvoznico okrog celotnega Kranja, tako imenovani ring. »Od 80. let prejšnjega stoletja pa, razen Delavskega mostu in vzhodnega dela obvoznice, ni bila zgrajena nobena večja nova cesta, medtem ko sta število prebivalstva in gostota prometa skokovito narasla,« so dodali, ob navedbah, da se bo promet na severnem delu še povečal, saj se v prihodnjih letih obeta nova infrastruktura – nov zdravstveni dom, nov dom upokojencev, potencialno tudi regijska bolnišnica, stanovanjski bloki, športna dvorana in širitev izobraževalnih kapacitet.

»Ob novih pridobitvah, ki bi prinesle še večjo gostoto prometa, bi bila severna obvoznica optimalna rešitev. Prav zato je predlagani optimalni premik bolj severno od obstoječe trase, saj bo s tem bolj oddaljen od hiš in naselja, izognili bi se tudi rušenju stanovanjskih objektov na Primskovem, hkrati pa omogočili razvoj Športnega parka Stanka Mlakarja z novo ledeno dvorano,« so razložili in dodali, da je predlagani premik bolj severno sicer še pod vprašajem zaradi odprtih vprašanj z državnimi institucijami za varovanje narave.

Nekoč smiselna, danes ne več

Kot je ob robu še poudaril Boštjan Šefic, je bila severna obvoznica v nekem obdobju razvoja Kranja, ko še ni bilo avtoceste in dodatnih avtocestnih priključkov, verjetno smiselna, danes ne več. »Okoliščine so drugačne, prevladuje pogled na trajnostni razvoj in odnos do zemljišč z največjo skrbnostjo, zato obvoznica danes nima več pravega pomena,« je sklenil.