Kraj rojstva: Zminec

V sicer mirni soseski v zadnjem delu Zminca se je pred dobrim tednom zgodilo nekaj nepričakovanega. Na travniku pred hišami se je pojavila štorklja, na kateri je bilo zapisano: Gabrijel, 23. 8. 2023. In ko so Zminčanke združile moči z Brojkami, so kaj hitro izvedele, da se je v noči s torka na sredo nekaj sto metrov od hiš, na odcepu ob glavni cesti, zgodilo rojstvo. Vesna Kavčič je ob 3.57 med vožnjo do porodnišnice rodila Gabrijela.

Žirovski Vrh Svetega Urbana, Zminec – Vesna Kavčič se je iz Peračice pri Brezjah v Žirovski Vrh Svetega Urbana primožila pred štirimi leti. »Odkar je prišel na svet, pazim nanj še posebno skrbno, mislim pa, da ga res pazi še nekdo 'od zgoraj',« pove Vesna, ki je svojega tretjega otroka rodila v avtu na poti v kranjsko porodnišnico.

»Ob enih zjutraj so se mi začeli čisto rahli popadki,« se spominja Vesna, ki je mamica tudi triletni Tinkari ter leto in pol stari Valentini. »Nič silnega se mi ni zdelo in do treh je bilo tako. Potem sem se šla oprhat in nato so se v petih minutah začeli popadki na dve minuti, ki so bili pa že zelo boleči. Na hitro mi je nekaj vode odteklo, tako da sem zbudila Robija in rekla, da morava iti. Vprašal me je, ali raje pokliče rešilca, ampak sem bila prepričana, da še nisem tako daleč.« Do kranjske porodnišnice bi Vesna in Robi potrebovala približno 40 minut. »Po dobrih desetih minutah vožnje je naš fant že prišel na svet,« se spominja Vesna. »Bala sem se, da ga ne bom mogla prestreči. Potem mi je Robi rekel: 'Vesna, joka, vse je dobro, samo k sebi ga stisni.' V Zmincu, na odcepu, kjer se je naš korenjak rodil, je poklical na 112 in rekel: 'Žena je rodila zadaj v avtu, kaj naj naredim ...?' Hitro je odpeljal do zdravstvenega doma, kjer so naju z Gabrijelom preložili v rešilca in odpeljali naprej v kranjsko porodnišnico.«

Hrabrost in adrenalin

Vesna in Robi Kavčič prihajata s kmetije Budl, ki se razprostira v Žirovskem Vrhu Svetega Urbana, tako da sta vpeta v delo na kmetiji, sicer pa zaposlena v Loški zadrugi na Trati. »Robi je na tehničnem oddelku, jaz pa v cvetličarni,« pripoveduje Vesna. Ko se spominja noči poroda, se pošali: »Dobro, da sva ravno prejšnji večer dobila tourana s servisa, če bi rodila v mojem majhnem suzukiju, bi bilo najbrž bolj nerodno. Robi je na hitro vzel s sabo nekaj brisač, jaz sem rekla, da se bom peljala zadaj.« Od doma sta šla ob 3.40, Gabrijel se je rodil ob 3.57. Sestre in babice v porodnišnici so bile vse presenečene, da je šlo vse brez problemov, saj je fant rodil kar velik: s 3850 grami in 55 centimetri, vsem je bilo nedoumljivo, saj kot so rekle, česa takega ne doživijo velikokrat.« Da so taki dogodki sila redki, so nam potrdili tudi v kranjski porodnišnici. »V zadnjih osmih letih se je na poti k nam rodilo le pet otrok, bodisi med prevozom z reševalnim vozilom ali v lastni režiji,« so nam sporočili.

Štorklja v Zmincu

In če se na koncu vrnemo na začetek: najprej je bila štorklja. Vsaj za vaščane Zminca. Kako je »pristala« na travniku v vasi? »Prvo idejo je dala moja sestrična Urška in povezali sta se z mojo sestro Nežko, poklicali sta moževega brata Boštjana in takoj je bil za. V sredo ob desetih zvečer so jo šli postavit. Ko sva se z Robijem vračala iz porodnišnice, je bila štorklja zame presenečenje.« V Gabrijelovem rojstnem listu bo tako kot kraj rojstva za vedno zapisan Zminec.