Volilni (ne)uspehi

Evropske volitve na ravni celotne Evropske unije po začasnih izidih niso prinesle takega zasuka v skrajno desno, kot so kazale projekcije. Tri največje skupine, Evropska ljudska stranka (EPP), socialisti in demokrati (S & D) ter liberalci (Renew), ki so do zdaj zagotavljale podporo Evropski komisiji predsednice Ursule von der Leyen, so ohranile večino. Skupaj naj bi imeli nekaj več kot 400 poslancev v 720-članskem Evropskem parlamentu, za večino pa jih potrebujejo 361. Vseeno se je razpoloženje Evropejcev obrnilo v desno. EPP, kot kaže, bo okrepila svoj položaj in bo imela nekaj več poslancev kot do zdaj, število poslancev pa se bo povečalo tudi skrajno desnima skupinama Evropski konservativci in reformisti (ECR) ter Identiteta in demokracija (ID) – po delnih rezultatih za enajst poslanskih mest. Na drugi strani so veliko izgubo utrpeli liberalci in zeleni.

V Sloveniji je SDS svoj primat na evropskih volitvah še utrdila. Zmagala je še na četrtih volitvah zapored, prvič pa v Bruselj pošilja štiri poslance. Desnica je torej skupaj z enim poslanskim mandatom NSi zmagovalka evropskih volitev. Koalicijskim strankam je namreč uspelo priboriti zgolj tri poslanske mandate, dva ima Svoboda, enega so si izborili v SD, kjer so si v zadnjem trenutku oddahnili pred popolnim volilnim neuspehom. Koalicijske stranke, poleg Svobode in SD še Levica, so tudi zbrale manjši delež glasov kot opozicijska desnica. Del levih volivcev se je verjetno preselil k Vesni, ki je s postavitvijo kočevskega župana Vladimirja Prebiliča za nosilca kandidatne liste izvedla pravo in dobro premišljeno potezo. Prebiličev potencial je bil preizkušen že na zadnjih predsedniških volitvah, kjer se je s četrtim mestom dobro izkazal. V prvem krogu volitev pred dvema letoma ga je podprlo deset odstotkov volivcev, ravno takšen rezultat je v nedeljo iztržila Vesna.

Če so bili nasmehi v volilnem štabu Svobode ob takšnem razpletu evropskih volitev bolj kisli, pa jim je nekaj zadovoljstva povrnil uspeh na posvetovalnih referendumih. Dva so predlagali sami, referendum o evtanaziji pa skupaj s koalicijskima partnericama SD in Levico. Slednja je Svobodi tudi pomagala izglasovati, da so referendumi potekali sočasno z evropskimi volitvami. To je pomagalo dvigniti volilno udeležbo, ki je bila krepko višja kot na prejšnjih treh izvedbah, manj pa k izboljšanju volilnega rezultata. Referendumi so bili posvetovalni, zato njihovi rezultati za vlado in poslance niso obvezujoči. Čas bo torej pokazal, ali so bili nameni predlagateljev resni.