Odprtje nove ceste spremljal protest

V sredo je uradno stekel promet na novi državni cesti Britof–Hotemaže, dolgo pričakovanem manjkajočem odseku regionalne ceste med Kranjem in Preddvorom. Odprtje je spremljal protest kmetov, ki so nezadovoljni zaradi prepovedi vožnje s traktorji na novozgrajeni trasi.

Britof – Po štiridesetih letih čakanja so Šenčurjani in Kranjčani dočakali izgradnjo edinega manjkajočega odseka regionalne ceste med Kranjem in Preddvorom, ki bo razbremenil prometne tokove ter omogočil boljšo povezljivost in pretočnost. Povezava je bila v državnih načrtih že od leta 1985, a so cesto s kranjske strani zgradili le do Britofa, na drugem koncu, s preddvorske strani, pa le do Hotemaž. »Kdor čaka, dočaka,« je tik pred sprostitvijo prometa na novi državni cesti Britof–Hotemaže dejala ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek.

Nova cesta, dolga 3,7 kilometra, poteka mimo naselij Hotemaže, Visoko, Milje in Britof. Vključuje tri nova krožna križišča ter eno klasično križišče s pasom za zavijanje levo. Vsa križišča so povezana z lokalnimi cestami, hkrati pa so bile zgrajene nove gospodarske poti do kmetijskih zemljišč. Na trasi so štirje podvozi, poleg tega je urejena vsa komunalna infrastruktura, cestna razsvetljava, protihrupna zaščita in krajinska ureditev. »Pred izdajo uporabnega dovoljenja bomo v prehodnem obdobju izvedli monitoring hrupa, ki so ga predlagali okoliški prebivalci. Ob tem bomo ugotovili, kje in koliko protihrupnih zaščit bi bilo še treba namestiti,« je pojasnila infrastrukturna minis­trica.

Investicija je znašala nekaj manj kot 5,7 milijona evrov, pri čemer je večino financirala država kot glavni investitor. Projekt sta podprli Občina Šenčur, ki je prispevala slabih 450 tisoč evrov, in Mestna občina Kranj, ki je dodala do­brih 160 tisoč evrov.

Šenčurski župan Ciril Kozjek je poudaril, da nova cesta prinaša občutno razbremenitev za lokalni promet, zlasti za cesto od Milj proti Visokemu in naprej do Hotemaž. »Obetajo se še določene spremembe na prometni signalizaciji, saj smo ob pregledu ugotovili nekaj neskladnosti, ki jih bomo odpravili,« je povedal.

Čeprav nova cesta poteka le nekaj sto metrov skozi mestno občino Kranj, je z novo pridobitvijo zadovoljen tudi kranjski župan Matjaž Rakovec. »Veseli smo vsake naložbe, ki izboljša kakovost bivanja ljudi. Cesta bo pripomogla k boljši prometni povezavi vse od Škofje Loke do Preddvora, kar pomeni koristi za vse,« je dejal Rakovec.

Bratuškova je še spomnila na lanskoletne poplave, ki so pod vprašaj postavile določene že začete projekte. »Nismo vedeli, ali jih bomo morali ustaviti, a na srečo smo našli potrebna sredstva in lahko nadaljevali vse že začete projekte. Med njimi je tudi ta cesta, katere gradnja se je začela jeseni leta 2022 in je bila dokončana celo nekoliko prej od načrtovanih rokov,« je povedala ministrica.

Manj zadovoljni kmetje

Odprtje ceste je pospremil protest okoliških kmetov in predstavnikov Civilne iniciative Visoko - Milje, ki jih razburja prepoved vožnje s traktorji po novozgrajenem odseku. Ta velja tudi za petkilometrski odsek od Primskovega proti novemu krožišču v Britofu.

Janez Porenta, predsednik Kmetijsko gozdarske zadruge Sloga in gorenjski predstavnik Sindikata kmetov Slovenije, je v imenu kmetov strnil nezadovoljstvo. »Verjeli smo, da bo nova cesta pridobitev za vse, vendar smo kmetje iz tega izvzeti. Še vedno se bomo morali voziti po stari cesti skozi vasi, ki je prometno manj varna zaradi prisotnosti kolesarjev in pešcev,« je dejal. Poudaril je, da kmetje ne bi ovirali prometa na novi cesti. »Prepričan sem, da traktorji ne bi upočasnjevali prometa in povzročali zastojev, saj so dovolj hitri. Kmetje zato prosimo, da se prometni režim prilagodi in omogoči vožnjo s traktorji.«

Trenutnim prometnim ureditvam nove ceste nasprotuje tudi Janez Zupančič, predstavnik Civilne iniciative Visoko - Milje. »Ne bomo dovolili diskriminacije, kjer nekateri lahko dostopajo do svojih parcel, drugi pa ne. Na Miljah prehoda ni,« je dejal Zupančič, ki poleg tega opozarja tudi na previsoke dovoljene hitrosti. »Zahtevamo zmanjšanje hitrosti na Miljah s 70 na 50 kilometrov na uro.« Zupančič je še dodal, da civilna iniciativa nikoli ni nasprotovala gradnji ceste, temveč so si prizadevali le za delno revizijo projekta, kar pa po njegovih besedah ni bilo upoštevano.

Ministrica Alenka Bratušek je na njihove pripombe odgovorila, da so projekt zasnovali strokovnjaki, ki so upoštevali vse varnostne vidike. »Zgrajenih je bilo več dovozov do kmetijskih zemljišč, projektanti pa so storili vse, kar je bilo mogoče z vidika varnosti, saj je ta vedno na prvem mestu. Prometna ureditev je bila izvedena v skladu s projektom, pravila glede hitrosti in dovoljenj za vožnjo s traktorji pa so jasno določena v zakonodaji. Še enkrat bomo pregledali vaše predloge in poskušali izvesti vse izboljšave, ki bodo v okviru zakona.«