Spremembe

Spremembe so edina stalnica v življenju, si prigovarjamo, ko naša pot nepričakovano zavije ali postane strmejša. No, če se zgodi nasprotno, če postane lažja, nas razlika običajno ne zmoti, v vsakem primeru pa spremembe narekujejo prilagajanje. Kako hitro in uspešno se privadimo nanje, je odvisno od vsakega posameznika, od tega, kako velike so, kaj prinašajo, ali se s spremembami spoprijemamo sami …

Smo na vrhuncu poletja, ko se pri mnogih za nekaj časa spremeni dnevni ritem, bodisi z odhodom na morje, obiski gora, kopališč, izleti, kolesarjenjem, skratka s posvečanjem časa tistemu, kar nas veseli. Želimo si, da je dopust, pa naj ga preživljamo doma ali kje drugje, neke vrste protiutež izzivom, s katerimi se srečujemo v večini leta. In če že znamo odložiti nahrbtnik z obveznostmi, se marsikdaj zdi, da si kar ne dovolimo upočasniti korakov, se prepustiti doživetjem, otroški zvedavosti … A prav doživetja so naša največja lastnina. Ko hišo ali stanovanje zajame požar, ko prostore zalije blatna voda ali zasuje kamenje, moramo imeti srečo, da nam ostane kaj več kot (le) tisto, kar se nam je vtisnilo v spomin.

V nedeljo bo minilo eno leto, odkar je številne kraje razdejala katastrofalna vremenska ujma. Poplave in zemeljski plazovi so po podatkih vlade poškodovali več kot 13 tisoč objektov, od tega okoli 8.900 stanovanj in stanovanjskih stavb, vodotoke, mostove, ceste ... Pred desetimi dnevi se je v Kokri dobesedno čez noč v silovitem neurju spremenila podoba zaselka Podlebelca. Hudourniška voda in več tisoč kubičnih metrov kamenja in peska k sreči nista zahtevala življenj ali poškodovanih, a sta s seboj prinesla strah, da izpod Kalškega grebena ponovno zdrsne kamnita gmota, občutek nemoči in bolečo žalost, ko vidiš, da se lahko v nekaj minutah spremeni v ruševine in odpadke večletno delo.

Preddvorska občina in Civilna zaščita si v sodelovanju z različnimi službami, domačini in prostovoljci prizadevata vzpostaviti pogoje, da dnevi postanejo vsaj približno taki, kot so bili pred neurjem, in se krajani ne bodo posvečali le odstranjevanju posledic, ampak bodo pogled lahko usmerili naprej, začeli načrtovati in glede na zmožnosti izvajati obnovo. Tiste, ki se ne morejo več vrniti v svoje domove, čaka postavljanje novih temeljev.

Toliko bolj dragoceno je presenečenje, da je v eni izmed zasutih hiš nesrečo uspešno prestalo kolo. Ob tem, da gre za eno redkih stvari, ki je ostala ljubitelju kolesarjenja, po nepredstavljivi izkušnji skupaj s solidarnostjo bližnjih in drugih ljudi vzbuja upanje, da bodo del prihodnosti tudi nova pozitivna doživetja.