Bambusova diplomacija

Vietnam je bil do leta 1975, ko se je tam končala državljanska vojna, v ospredju svetovne pozornosti. V novejšem času pa izvemo, da je ta država gospodarsko zelo uspešna, čeprav ji še vedno vlada komunistična partija …

Vietnam danes

Dne 19. julija 2024 je v vojaški bolnišnici v Hanoju umrl generalni sekretar KP Vietnama Nguyen Phu Trong, star je bil 80 let. Državo je vodil od leta 2011. Eden od dosežkov njegove vladavine je bila uravnotežena zunanja politika do svetovnih velesil, ki je dobila ime bambusova diplomacija. Zakaj? Odgovori nam vietnamski politični analitik Khang Vu. »Za bambus velja, da ima močne korenine in prožne veje, kar v bambusovi diplomaciji pomeni, da se bo Vietnam držal svojih temeljnih načel in jih ne bo ogrožal. Ta temeljna načela so nacionalna neodvisnost, samozadostnost in ohranitev komunistične vladavine, ki se ne smejo postavljati pod vprašaj. Prožnost pa je v tem, da je Vietnam pripravljen sodelovati s katero koli drugo državo, ki spoštuje njegove interese in politični režim. Vietnam je tako na primer pripravljen sodelovati z ZDA, dokler spoštujejo njegove interese in ne stremijo k strmoglavljenju komunistične partije. Če spoštujete interese Vietnama, bo tudi on spoštoval vaše interese. Lahko bi rekli, da gre za hiperrealistično politiko, od katere imata koristi obe strani. Trong je med svojo vladavino dal vedeti, da ideološke razlike ne bodo ovirale odnosov Vietnama z drugimi državami, zato pri vodenju zunanje politike ni veliko omenjal ideologije. Bil je prvi generalni sekretar vietnamske komunistične partije, ki je obiskal Belo hišo in si prislužil priznanje kot partijski voditelj, ne kot predstavnik vlade. Torej, glavna ideja bambusove diplomacije je, da se je Vietnam pripravljen prilagoditi glede izbire diplomatskih partnerjev. Ta oblika diplomacije je v veljavi že vsaj od začetka 90. let prejšnjega stoletja, ko se je po razpadu sovjetskega bloka Vietnam znašel skoraj sam in se je zato odločil, da ne bo več odvisen od velikih sil. Takrat je šel na pot multilateralne diplomacije, ki je temeljila predvsem na načelu treh NE-jev (proti vojaškim zavezništvom, proti sodelovanju z eno državo proti drugi državi in proti tujim vojaškim oporiščem na svojem ozemlju), ki jih je leta 1998 formaliziral tudi v obrambni strategiji. /…/ Ideja bambusove diplomacije je v tem, da je Vietnam odprt za vse vrste denarja, ne glede na to, ali je kapitalističnega ali komunističnega izvora. Dokler spoštujete komunistični režim in se držite vietnamskih zakonov, potem skoraj ni omejitev, kdo lahko vlaga v Vietnam. Zato so dobrodošle naložbe iz ZDA, Kitajske, Japonske, Južne Koreje, Rusije. Tako preprosto je to. Ko je v zadnjem času veliko govora o tem, da se morajo ZDA znebiti odvisnosti od Kitajske, je Vietnam postal logična destinacija, saj ima podoben komunistični sistem kot Kitajska s politično stabilnostjo, po drugi strani pa ima nižje stroške dela. Je tudi geografsko blizu, saj če imate tovarno na jugu Kitajske, je potem priročno, da jo preselite v severni Vietnam, kjer so že tovarne in delovna sila. Zato se je Vietnam znašel v središču zmanjševanja zahodne odvisnosti od Kitajske.«

Med Kitajsko in Ameriko

Vietnam leži ob Južnokitajskem morju, v katerem se krepi nasprotje med interesi Kitajske in Amerike. Kako se v njem znajde Vietnam. Khang Vu: »Če pogledamo z vidika Vietnama, ta res potrebuje podporo ZDA, sploh ko govorimo o Južnokitajskem morju. Ne potrebuje ameriške pomoči za vojskovanje proti Kitajski, ampak bolj pomoč njene diplomacije, ki poudarja svobodo plovbe v Južnokitajskem morju. Vietnam resnično pozdravlja prisotnost in večjo vlogo ZDA v regiji kot nekakšno protiutež kitajskemu vplivu. A če pogledate dogovore med ZDA in Vietnamom, boste videli, da je največ poudarka na gospodarskem razvoju. ZDA so za Kitajsko drugi največji trgovinski partner Vietnama in imajo zato zanj tudi tako veljavo. S poglabljanjem odnosov lahko Vietnam izkoristi trgovinsko vojno med ZDA in Kitajsko v svoj prid, tako da pridobi naložbe v vietnamsko gospodarstvo in si zagotovi prenose tehnologij …«

Izbrani dogodki

Ob olimpijskih igrah postavimo v ospredje še tri dogajanja po svetu, deležna velike pozornosti. Po uboju Hamasovega političnega vodja Ismaila Hanija v Teheranu spet narašča napetost med Iranom in Izraelom. Izbruhnili so veliki in zelo nasilni protesti v Združenem kraljestvu in Bangladešu. Slednje poganja brezposelnost mladih. V ZK pa so izgredi skrajnih desničarjev izbruhnili po napadu z nožem, v katerem so bile ubite tri deklice. In ne nazadnje: zamenjava zapornikov med ZDA in Rusijo priča, da komunikacijski kanali med državama kljub zaostrenim odnosom niso prekinjeni.