Janko Rožič je udeležencem sprehoda predstavil marsikateri zanimiv pogled na znamenitosti Škofje Loke, med drugim tudi pogled na Hribec na vrhu stopnic, ki povezujejo Mestni in Spodnji trg. / Foto: Klara Mrak
Odkrivanje posebnih kotičkov
Združenje zgodovinskih mest Slovenije je v sklopu pogovornih večerov V sredo v Rotovžu pripravilo jesenski sprehod po Škofji Loki. Po srednjeveški lepotici je vodil Janko Rožič.
Škofja Loka – Že šesti dogodek v sklopu pogovornih večerov V sredo v Rotovžu je bil izjemoma popoldanski. »Sicer pa gre za večere, kjer se srečujemo in spoznavamo različne teme, povezane z utripom življenja, razvojem, ki so kakorkoli vezane na mesto in prebivalce. Izmenjavamo ideje, ki so povezane z mesti, se pogovorimo, delimo izkušnje, predvsem pa se tudi družimo. Prijetni večeri se običajno razvijejo v precej dolge debate, zato jih obiskujejo številni ljudje,« je uvodoma povedala generalna sekretarka Združenja zgodovinskih mest Slovenije Mateja Hafner Dolenc.
Na prav posebnem sprehodu po Škofji Loki, ki je potekal v sredo, 14. oktobra, so udeleženci mesto spoznavali skozi pogled arhitekta, esejista in urbanista Janka Rožiča. Predstavil je sicer poznane, pa vseeno drugačne poglede na mesto in iz mesta v naravo. Skozi spoznanja prostorske stroke se je dotaknil modrosti starih mojstrov, ki so s premislekom in vedenjem umeščali stavbe v prostor zgodovinskih mestnih jeder in naselij ter stavbarstvo in graditeljstvo ves čas uglaševali z zakonitostmi narave. »Glavni prehod z Lontrga na Cankarjev in Mestni trg zaznamujeta gotsko okno in streha apside na sredini. Na desni strani je močno poudarjena vertikala zvonika, ki ustvarja kontrapunkt med najvišjo in najnižjo točko; dodaten poudarek ji daje tudi strma klančina. Sleme Stare šole pred cerkvijo je znižano, da ne zakriva venca in strešne piramide nad oltarjem. Njena fasada sega natančno do vogala z gotskim opornikom, tako da se pokaže celotna osrednja stena s čelnim gotskim oknom apside. Skrajno levo, nad položnimi stopnicami, pa se že odstira tudi podhod pod Staro šolo,« je med sprehodom razlagal Rožič.
Podhod pod Staro šolo uokvirja pogled na posebej oblikovan vogal Homanove hiše, ki po Rožičevih besedah označuje pomembno križišče poti na Mestni trg in Cankarjev trg. »Poslikan šivani rob in dve majhni kamniti konzoli poudarjajo razcep dveh poti. Okrogli kamniti spodnji venec stolpiča kot tretji element ne zaokroža le dvojnosti vogala pod seboj, temveč je hkrati uglašen z obokom podhoda nad seboj.« Še pod obokom, a že na koncu podhoda se pogled odpre na celoten vogal z okroglim stolpičem, od vogalnega kamna do stožčaste strehe, in na stransko fasado župnijske cerkve sv. Jakoba. »Vmes se pokaže glavni orientir škofjeloške krajine – Lubnik – v prehodu od spodaj navzgor, od najnižje do najvišje točke prostora.« Pogled na Staro šolo iz nasprotne smeri pa, kot je razložil Rožič, ne razkrije le dimnika tovarne Šešir, temveč tudi globok pogled na Spodnji trg. »V obdobju med obema vojnama so mojstri še znali med gotski opornik cerkve in vogal šole umestiti nekaj tako novega in modernega, kot je dimnik tovarne, ter ga vključiti v zgodovinsko jedro na tradicionalen način.« Obok pod Staro šolo ob pogledu iz nasprotne smeri razkrije globok pogled z zgornjega trga na Spodnji trg in pozornega opazovalca vrne na sam začetek sprehoda od spodaj navzgor. »Stara šola, čeprav že dolgo ne deluje več, je s svojim živim obokom še vedno dobra šola,« je svoje razmišljanje sklenil Rožič.
