Pot od prostorov društva na Cesti Staneta Žagarja do Mestne občine Kranj in nazaj je ponudila kar nekaj izzivov. Opozorili so tudi na pomembnost kontrastno označenih robov stopnic, kot jih imajo pred prostori društva. / Foto: Primož Pičulin
Z belo palico na sprehod po Kranju
Ob dnevu bele palice so v Kranju na izobraževalni delavnici orientacije in mobilnosti slepi in slabovidni ter drugi udeleženci skupaj gradili okolje, v katerem bodo ovire manjše, priložnosti pa dostopne vsem.
Kranj – Bela palica je za slepe in slabovidne veliko več kot pripomoček pri hoji. Omogoča jim varnejše gibanje, pomaga pri zaznavanju okolice in predstavlja pomemben korak k samostojnosti. Tudi na to so 15. oktobra, ob mednarodnem dnevu bele palice, opozorili v Medobčinskem društvu slepih in slabovidnih Kranj. Organizirali so orientacijski sprehod po Kranju in tako dan namenili učenju, praktičnim izkušnjam in druženju.
»Ta dan je za nas pomemben, da vsaj enkrat na leto še malce bolj opozorimo na problematiko, s katero se srečujemo, opozarjamo pa celo leto. S sprehodom želimo pokazati, s kakšnimi izzivi se slepi in slabovidni srečujemo na mestnih ulicah, pa tudi poudariti primere dobrih praks. Ena takšnih rešitev je vidna že pri prostorih društva, kjer so robovi stopnic označeni s kontrastno barvo. Takšne označbe so še posebno pomembne za slabovidne, saj jim olajšajo prepoznavanje robov in zmanjšujejo tveganje za nezgode. Mislim, da se stvari izboljšujejo, je pa treba vselej opozarjati. Še posebno pomembno je to pri novih projektih,« je povedal Emil Muri, predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Kranj. Ob tem je dodal, da se zavedajo, da celotnega mesta verjetno ne bo mogoče opremiti s taktilnimi oznakami, vendar lahko že premišljene prilagoditve pomembno prispevajo k varnejšemu gibanju.
Povabilu na dogodek sta se odzvala tudi predstavnika lokalne skupnosti, in sicer župan Mestne občine Kranj Matjaž Rakovec in podžupan Občine Cerklje na Gorenjskem Miha Zevnik. S pomočjo demonstracijskega kompleta sta preizkusila, kako različna očesna stanja vplivajo na vid in kako se z njimi spreminja zaznavanje okolice. »Na občini peljemo kar nekaj aktivnosti. Imamo strokovno skupino, kjer se srečujejo predstavniki vseh invalidskih organizacij v Kranju in nas opozarjajo ter dajejo ideje, kaj vse je treba narediti za to, da se vsi Kranjčani in tudi obiskovalci v Kranju dobro počutijo. V današnjem pogovoru smo dobili tudi priporočilo, da bi robove stopnic na javnih površinah označili z rumeno barvo, kar bistveno olajša gibanje slabovidnim. Tega se bomo lotili takoj. Vesel sem takšnih dogodkov, da spoznamo, kako je, ko človek vidi zelo slabo ali pa sploh ne. Dan bele palice je dan svobode, samostojnosti za vse, ki imajo težave pri gibanju,« je dejal Rakovec. Zevnik je omenil osebno izkušnjo, ko je bil tri mesece slep na eno oko. Ta mu je pokazala, kako pomembno je, da se ljudje zavedamo ovir, s katerimi se drugi srečujejo vsak dan.
Osrednji del dogodka je bila delavnica orientacije in mobilnosti z orientacijskim sprehodom po Kranju. Pod vodstvom Brede Košir, delovne terapevtke in inkluzivne pedagoginje iz Tržiča, so udeleženci spoznavali in utrjevali tehnike uporabe bele palice ter se seznanjali z načini varnega gibanja v prometu. Pot od prostorov društva na Cesti Staneta Žagarja do Mestne občine Kranj in nazaj je ponudila kar nekaj izzivov. »Pogledali bomo, kje lahko najdemo vodilno linijo, iskali orientirje, pogledali, kako je s prečkanjem prehodov za pešce, kolesarske poti, s krožišči ..., predvsem pa, kako se lahko slepi in slabovidni samostojno gibajo in orientirajo, da pridejo od ene do druge točke. Takšne delavnice so zelo pomembne, saj udeležencem omogočajo pridobivanje novega znanja in praktičnih izkušenj, ki jih lahko uporabijo v vsakdanjem življenju. Pri tem ne gre zgolj za obvladovanje tehnike hoje z belo palico, ampak tudi za večjo samozavest, samostojnost in občutek varnosti,« je pred delavnico pojasnila Breda Košir.
Orientacijski sprehod po Kranju je vodila Breda Košir. / Foto: Primož Pičulin
Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Kranj združuje okrog 360 članov z vse Gorenjske. Koliko jih dejansko uporablja belo palico, nimajo podatka. Razlogi za njeno neuporabo so različni. »Nekateri se ne upajo spustiti v promet, nekateri so doma preveč zaščiteni ...« je pojasnil Muri.
Med udeleženci sprehoda je bil tudi Edvard Potisk iz Škofje Loke, ki je popolnoma slep. Dogodka se je udeležil z veseljem, čeprav mu je Kranj manj poznano okolje. Belo palico uporablja, čeprav ima na voljo asistenco. Zanj je pomemben pripomoček, ki mu olajša vsakodnevne opravke. »Belo palico uporabljam kar precej. V pomoč mi je pri hoji, ljudje so bolj pozorni, če jo uporabljam, in veliko hitreje dobiš tudi pomoč,« je povedal. Z njo se odpravi v trgovino, na obisk k staršem v dom starejših in tudi drugam, kamor ga vodi vsakdan.
Sporočilo dneva bele palice sega dlje od enkratnega dogodka. Opozarja, da samostojnost slepih in slabovidnih ni odvisna zgolj od njihovih spretnosti in pripomočkov, temveč tudi od okolja, v katerem živijo. Taktilne oznake, kontrastno označeni robovi stopnic, varni prehodi in premišljeno urejene poti so lahko odločilni pri tem, ali se bo posameznik po mestu gibal samozavestno in samostojno ali pa bo pri vsakem koraku potreboval pomoč.
