V Armenijo čez Gruzijo pripotuje veliko rabljenih avtomobilov. Nekateri v boljšem, drugi v slabšem stanju. / Foto: Zala Julija Kavčič
V Armenijo čez Gruzijo pripotuje veliko rabljenih avtomobilov. Nekateri v boljšem, drugi v slabšem stanju. / Foto: Zala Julija Kavčič
V Armenijo čez Gruzijo pripotuje veliko rabljenih avtomobilov. Nekateri v boljšem, drugi v slabšem stanju. / Foto: Zala Julija Kavčič
Erevanski vozni park v malem / Foto: Zala Julija Kavčič
Šoferja sveže zaletenega mercedesa, parkiranega pred nekdanjim kinom (zdaj blagovnico), Rossya, sva ujela med »čikpavzo«. / Foto: Zala Julija Kavčič
Tudi v Armeniji / Foto: Zala Julija Kavčič
Častna omemba – križanec med kategorijami. Nova lada z dvignjenim podvozjem, ki spominja na terensko vozilo. Ta verjetno res doseže 180 km/h. / Foto: Zala Julija Kavčič
Rešeno. / Foto: Zala Julija Kavčič
Iz avtobusa, ki naju po eni glavnih mestnih vpadnic pelje proti Erevanu, opazujeva pokrajino, obcestne plakate in soudeležence v prometu. Vse se zdi gromozansko; predmestje še ni popolnoma pozidano, zato nama pogled seže vse do hribovja v daljavi. Cesta je široka, a zato nič manj prometna, in čeprav ura kaže krepko po jutranji konici, se premikamo po polžje. Razumljivo – Erevan šteje nekaj čez milijon prebivalcev, kar znaša tretjino celotne populacije Armenije, veliko ljudi pa se na delo v prestolnico vozi tudi iz drugih krajev.
Ob pozornem opazovanju cestne pločevine začneva razvijati, kar bo pozneje postala z obširno opazovalno prakso in precej slikovnega gradiva podprta laična taksonomija erevanskega voznega parka. Ta se – poleg tega, da se nama zdi hecna – izkaže za odličen vpogled v socialno-ekonomski in politični kontekst mesta in države.
Avtomobile razvrstiva v tri kategorije.
Prva: velikanski luksuzni in polluksuzni hibridi in električni avtomobili. Tesle, lexusi in mnoge evropskemu trgu slabo poznane kitajske znamke. Nekateri imajo volan na desni strani.
Druga: dve do tri desetletja stari mercedesi, honde, toyote in opli, ki jim manjka eden ali oba odbijača, imajo počeno vetrobransko steklo, žaromet ali pa so na kakršen koli drug način razbiti. Popularna so popravila z lepilnim trakom.
Tretja: stare lade, najverjetneje še iz časa Sovjetske zveze.
Razlike med kategorijami niso le stvar kupne moči (čeprav je ta vsekakor pomemben dejavnik), temveč zlasti posledica zgodovinskih in gospodarskih okoliščin. Obtolčenim vozilom – poleg predvidevanja, da popravila za mnoge lastnike niso na vrhu seznama finančnih prioritet – botruje dejstvo, da je Armenija pomembno vozlišče v trgovini z rabljenimi (pogosto že precej zdelanimi) avtomobili. Ti iz ZDA pogosto pridejo prek gruzijskih pristanišč na Črnem morju. Po ruski invaziji na Ukrajino so se zaradi sankcij vzpostavile tudi nove trgovske poti, pri čemer je Armenija postala ena od vmesnih točk pri dobavi avtomobilov na ruski trg. Sicer je leta 2022 z valom ruskih priseljencev v Armenijo prišel tudi nezanemarljiv kapital, ki ima nemara kaj opraviti s priljubljenostjo dražjih avtomobilov. Poleg tega država z davčnimi ugodnostmi, kot sta kvota za uvoz določenih električnih vozil po ničelni carinski stopnji in oprostitev DDV-ja, spodbuja uvoz električnih avtomobilov, med katerimi je vse več kitajskih znamk.
Med njimi se še vedno držijo stare dobre lade, nekdanja stalnica armenskih cest, saj so hitro popravljive in relativno zanesljive. Kakor impozantne avenije in brutalistične zgradbe, ki naju pričakajo v Erevanu, pričajo o nekem drugem času. Izkrcava se ob impozantni Aveniji Tigran Mets – a o mestu več naslednjič. Za danes vas zapuščam s tematiki primernim vicem:
Poslušalci nas sprašujejo: ali je res, da lahko novi model Lade po avtocesti pelje 180 na uro? – Radio Erevan odgovarja: Načeloma lahko! Ampak samo enkrat.
Uporabljamo piškotke, da vam zagotovimo najboljšo možno izkušnjo. Omogočajo nam tudi analizo vedenja uporabnikov, da bi spletno stran nenehno izboljševali za vas.