Matevž Pleško, novi »oštir« v Bistrici na Zilji / Foto: osebni arhiv
Matevž Pleško, novi »oštir« v Bistrici na Zilji / Foto: osebni arhiv
Novi ziljski »birt« je Matevž iz Vodic
Od aprila naprej je najemnik gostilne Stara Pošta v Bistrici na Zilji na avstrijskem Koroškem 23-letni Matevž Pleško iz Zapog pri Vodicah. Pretežno nemško govoreče okolje ga je prijazno sprejelo.
Bistrica na Zilji/Feistritz an der Gail – Ko so aprila na slovesu dosedanjih dolgoletnih najemnikov gostilne Stara Pošta Pepce in Ludvika Drumla pred skoraj dvesto povabljenimi predstavili novega najemnika Matevža Pleška, je bil ta deležen dolgega aplavza. Zasluženo, saj se je 23-letni mladenič iz Zapog pri Vodicah odločil za tvegan izziv, saj je gostinstvo poklic, v katerem je lahko vsaka napaka usodna, kot Slovenec iz Slovenije pa je lahko v pretežno nemško govorečem okolju vsem še bolj na očeh.
Z novim ziljskim »birtom« sva se prvič srečala septembra, ko je bil v bližjem Zahomcu in v Bistrici na Zilji praznik čezmejnega sodelovanja v okviru Interreg projektov, pričujoči pogovor pa sva opravila konec istega meseca.
Leta 2020, v četrtem letniku Višje šole za gospodarske poklice v Št. Petru, ki sem jo obiskoval in tudi končal, sem prebral oglas, s katerim sta najemnika Stare Pošte zakonca Druml za vaški žegen na binkoštni ponedeljek iskala pomoč v strežbi. Sprejet sem bil in od takrat naprej sem redno pomagal v gostilni. Ko sem po končani šentpetrski šoli študiral v Beljaku mednarodne finance, kjer sem pred remi tedni tudi diplomiral, sem v Stari Pošti tudi stanoval. V hiši sem bil dejansko domač.
Januarja letos sem prebral razpis lastnikov Stare Pošte, med katerimi je glavni Richard Kuglitsch, da iščejo novega najemnika, in sem se prijavil. Odločitev je bila tvegana, vendar sem sebi in okolju želel dokazati, da sem dorasel nalogi, da se ne nameravam izgubiti v povprečju in da hočem doseči nekaj več. Ko so na poslovilnem večeru starih najemnikov sporočili, da sem jaz njihov naslednik, sem bil deležen dolgega aplavza. Mogoče tudi zato, ker sem nov obraz, mlad in ambiciozen.
Presenetljivo lepo. Domačini so začeli množičneje zahajati k nam. Smo edina gostilna, ki je odprta cel dan. To je naša prednost, pa tudi obveznost, saj zato traja naš delovni dan od jutra do poznega večera. Ob koncih tedna mi pomagajo domači, nekaj ljudi pa imam tudi redno zaposlenih. Gostinstvo je težko zaslužen denar.
Če dobro plačuješ, z delavci ni težav. Seveda pa je to zame kot delodajalca velik problem. Zaposleni s 1800 evri neto plače me stane okrog 3500 evrov. Ker pa je Avstrija zelo socialna država in je zaposleni upravičen do 13. in 14. plače, me stane ta delavec letno okrog 50.000 evrov.
Da. Delam, mlad sem in lahko zdržim ta tempo. Se pa zavedam, da te v gostinstvu lahko drago stane tudi najmanjša napaka.
Teh ni veliko. V ta del Koroške ne zahajajo pogosto, razen tisti, ki gredo tod mimo na smučišče na Mokrinah. Prevladujejo nemški in nizozemski gostje, saj imamo v hiši tudi 17 sob. Gostov iz Slovenije pa sem seveda še posebej vesel.