Pridelki odvisni tudi od ujm

Polica – Semenarska hiša RWA Slovenija – Agrosaat in Kmetijsko-gozdarski zavod (KGZ) Kranj sta v sodelovanju s Poličarjevo kmetijo minuli torek na Polici pri Naklem izvedla že 26. Dan polja. Udeleženci so si na poskusnem polju ogledali različne sorte ozimnih žit, krompirja in koruze. Kot je pojasnil Jože Mohar iz RWA Slovenija, so v poskusu z žiti tri sorte ječmenov, vključno s paradno sandro in novo sorto arthene z boljšimi pridelki, dve sorti pšenic, ena še v preizkušanju in druga krmna, ter dve sorti tritikale vključno z novostjo bicross, ki daje boljši pridelek. V poskusu s krompirjem je šest sort – od najzgodnejše slovenske sorte KIS slavnik, KIS blegoš do novosti, kot sta irska supernova za najbolj zahtevne kupce in avstrijska sorta nöstling, za katero po besedah Moharja verjamejo, da bo izpodrinila adoro. V poskusu imajo še pet sort koruze za silažo razredov FAO 330 do 400.

O letošnji pridelovalni sezoni žit je Danilo Hanžel iz RWA Slovenija povedal, da so pridelki pri prvih žetvah ječmena sorte sandra, ki ga na Štajerskem že žanjejo, zelo v redu in da so določene sorte dobro prenesle spomladansko sušo. »Težave z boleznimi so se pojavljale pri pšenicah, mogoče tudi pri rži, tritikalah, če so bile nezaščitene. Ponekod se je pojavil strgač, odvisno od intenzivnosti gnojenja žit.«

Pri krompirju je bila po besedah Moharja najhujši izziv toča. »Ponekod je uničila nasade. Zgodnji krompirji so zaradi uničenih listov in stebel z rastjo zaključili prezgodaj, pri poznih sortah pa pričakujemo obraščanje, a bodo pridelki manjši, še posebno pri zgodnjih sortah. Krompirjeva plesen v teh dneh, ko so temperature čez trideset stopinj, načeloma ni problematična, zelo pa je treba biti pozoren na zaščito proti črni listni pegavosti, ki je ta čas na udaru zaradi visokih temperatur in soparnega vremena in lahko naredi ogromno škodo in vzame ogromno pridelka.« Tudi koruzo je ponekod prizadela toča. »Kjer je bila popolnoma uničena, so jo presejali z zgodnejšimi sortami, v primeru, da še ni zrasla do šestih ali osmih listov, pa se praviloma obrase. Seveda pa se pričakujejo manjši pridelki,« je pojasnil Mohar.

Kakšna bo letina

Marija Kalan s KGZ Kranj je med letošnjimi pridelovalnimi izzivi najprej omenila aprilsko sušo. Pri žitih so tako zaznali slabše razraščanje, predvsem tritikale in pšenice, negativen vpliv je imela tudi zgodnjeaprilska pozeba. Zaradi spomladanske suše imajo po oceni Kalanove največ škode kmetije, kjer voluminozno krmo pridelujejo na trajnem travinju in je bil nižji pridelek prvega odkosa. Krompir je zaradi pomanjkanja vlage v aprilu vzniknil počasneje – v začetku maja, težave so bile tudi pri delovanju herbicidov, zato se ponekod srečujejo z višjo zapleveljenostjo. »Letos pričakujemo nižje pridelke pri žitih, verjetno tudi pri krompirju, za koruzo pa še ne morem povedati, ker je šele začela intenzivno rast. Višina pričakovanega pridelka bo zelo odvisna tudi od naravnih nesreč, ki jih doživljamo,« je dejala Kalanova. Spomnila je na hudo točo 10. junija na območju Zaloga pri Cerkljah in Komende, prizadela je tudi občine Kranj, Škofja Loka in Naklo, dober teden kasneje pa še občino Šenčur.

Ujme postale stalnica

Kalanova je predstavila tudi statistiko naravnih nesreč v zadnjih 25 letih na Gorenjskem, ki so po njenih besedah postale stalnica in so prisotne skoraj vsako leto. Po letu 2000 je bilo na Gorenjskem 11 hudih toč. »Pogostejše so na Kranjsko-Sorškem polju, v okolici Cerkelj, se pravi pod hribi. Škoda je zelo odvisna od razvojne faze rastline.« Kot relativno pogosto naravno nesrečo je navedla tudi suše: v zadnjih 25 letih jih je bilo na Gorenjskem sedem. Poleg tega je bilo po pet pozeb in večjih poplav ter trikrat hud veter.

V luči kljubovanja naravnim nesrečam Kalanova kmetom svetuje, naj razmislijo o zavarovanju pridelkov, saj država kmetijam sofinancira tudi sedemdeset odstotkov zavarovalne premije, in naj se ne zanašajo preveč na pomoč države. »Pri obsežnih naravnih nesrečah ne pričakujte veliko in ne pričakujte hitro. Izplačila za lansko pozebo bodo šele konec februarja 2027.« Omenila je tudi možnost namakalnih sistemov, a se je treba zavedati, da utegne biti postopek pridobivanja dovoljenj precej dolg, zainteresirane pa poziva, naj se obrnejo na kmetijsko svetovalno službo. Kot hiter ukrep, možen na vsaki kmetiji, priporoča skrb za tla: sploh če so zaskorjena, je pomembno s prekopavanjem izboljšati njihovo vpojno sposobnost.

Udeleženci so spoznali še Agrosaatove agroinovacije: od novega organosilikonskega močila Vextasil, žitne vabe za voluharice in miši Ratron do satelitske aplikacije LG Agility Harvest za spremljanje dozorevanja koruze in napoved žetve LG koruze za silažo.