Palermo, mesto več obrazov

Palermo je mesto več obrazov – prijaznega, ki te prevzame z gostoljubjem in tradicijo; živahnega, ki te na lokalnih tržnicah in stojnicah preseneti v vsej svoji glasnosti in barvitosti; ter temnega, ki skriva revščino in še vedno močan vpliv neusmiljenega mafijskega sveta. Ko smo se na sončno dopoldne prerivale na lokalnih tržnicah Ballarò in La Vucciria, smo sprva opazile le prva dva – nasmejane branjevke, glasne prodajalce, kadi, polne svežih kroglic sira, in mize, obložene s sadjem in slaščicami. Vse to te zapelje prav tako hitro kot brezhibna pročelja veličastnih palač in katedral, urejeni parki ter dovršene trgovinice z lokalnimi dobrotami. A kaj hitro nas je tavanje po najstarejših delih mesta pripeljalo tudi do njegove tretje, temne plati, ki se skriva za zapuščenimi mestnimi četrtmi, zaznamovanimi z mafijskimi spopadi, za razpadajočimi bloki in zastrtimi okni, za kupi smeti le nekaj korakov stran od turističnega vrveža in za prizori, ki jih na razglednicah Palerma ne bi nikoli našle.

Ogled mesta smo najprej začele same, popoldne pa se nam je pridružila Izina prijateljica Elisa, ki v Palermu dokončuje doktorski študij. Skupaj smo se sprehodile do čudovitega parka pred Vilo Bonanno, mimo turistične uličice Vittorio Emanuele in raziskovanje nadaljevale na križišču dveh glavnih ulic Palerma – Via Maqueda in Corso Vittorio Emanuele. Trg Quattro Canti, kot se imenuje ta del mesta, sestavljajo štiri baročne fasade, okrašene s fontanami ter podobami narave, kraljev in svetnic, ki ponazarjajo štiri letne čase in štiri španske kralje. Opoldne smo nato ponovno zatavale proti staremu mestnemu jedru in zavetje pred vročino našle v palermski katedrali. »Zaradi spopadov med mafijskimi tolpami skoraj vsak mesec zapirajo posamezne mestne četrti, ki po nekajtedenskem zaprtju počasi začnejo propadati, postajajo zapuščene in pozabljene,« nam je, ko smo se v katedrali ustavile pred sliko duhovnika Pina Puglisija, ki se je vse življenje boril proti palermski mafiji, povedala Elisa. Nato pa smo se iz katedrale podale proti našemu naslednjemu (sladkemu) cilju – slaščičarni I Segreti del Chiostro.

»To je slaščičarna, ki deluje znotraj nekdanjega samostana in v kateri pripravljajo tradicionalne sicilijanske sladice po receptih, ki so jih uporabljale tamkajšnje nune,« nas je poučila Elisa in skupaj smo se postavile v dolgo vrsto ljudi, ki je na notranjem dvorišču samostana Santa Caterina d'Alessandria čakala na najbolj krhke, največje in najbolj kremaste kanole v Palermu. Popoldne smo nadaljevale s sprehodom do parka Giardino Garibaldi, kjer smo si v prijetni senci bližnje kavarne za zaključek finega potepanja privoščile, kaj drugega kot pa – aperol.