Ob svetovnem dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč pozivi k odgovornosti na cestah

Ljubljana – Slovenske ceste so od osamosvojitve po podatkih AVP zahtevale 8045 življenj, 338.059 ljudi pa se je poškodovalo. Najvarnejše leto na slovenskih cestah je bilo leto 2024, ko je umrlo 68 ljudi, a se je trend v letu 2025 ponovno obrnil. Lani je umrlo 92 ljudi, letos pa je do ponedeljka na slovenskih cestah življenje izgubilo 80 ljudi.

Policija si z nadzorom, ukrepi in preventivnim delovanjem sicer prizadeva, da bi preprečila tragedije, je v četrtek ob poklonu žrtvam na ljubljanskih Žalah povedal namestnik generalnega direktorja policije Donald Rus. »Posebno pozornost namenjamo najpogostejšim dejavnikom tveganja, kot so neprilagojena hitrost, alkohol, droge, uporaba telefona med vožnjo in druga nevarna ravnanja,« je dejal.

Tudi na AVP in Zavodu Varna pot se zavzemajo za Vizijo 0, s katero želijo, da bi bile slovenske ceste brez mrtvih in hudo poškodovanih. Kot je v četrtek dejala direktorica AVP Saša Jevšnik Kafol, je vizija ambiciozna, a edina sprejemljiva.

Na dan, ki ga letos v Sloveniji zaznamujemo že dvajsetič, so opozorili tudi na ministrstvu za infrastrukturo in energetiko. »Za vsako prometno nesrečo s hudimi posledicami so ljudje, družine in skupnosti, katerih življenje se za vedno spremeni. Ob dnevu spomina se poklonimo žrtvam, stojimo ob strani njihovim svojcem in se zavežimo, da bomo vsak dan prispevali k varnejšim cestam. Prometna varnost je skupna odgovornost, vsako odgovorno ravnanje pa lahko pomaga preprečiti novo tragedijo,« je poudaril državni sekretar Marko Dvornik.

Osrednjo slovesnost ob svetovnem dnevu so v Zavodu Varna pot v soboto organizirali v Parku varne mobilnosti v Ljubljani. Kot so danes sporočili iz zavoda, se je dogodek začel s predvajanjem uradnega mednarodnega videa svetovnega dne spomina 2026. Ob tem sta njihovi ambasadorki, sestri Eva Hlebš in Marijana Hlebš Radžo, ki sta v prometnem trčenju izgubili oba starša, položili venček in prižgali svečo. »Z minuto molka so se navzoči poklonili vsem umrlim, hudo poškodovanim in njihovim bližnjim,« so navedli v zavodu.

Zbrane sta prek video sporočil nagovorila posebni odposlanec generalnega sekretarja ZN za varnost cestnega prometa Jean Todt in izvršni direktor Evropskega sveta za varnost prometa Antonio Avenoso, na slovesnosti pa so spregovorili še predsednik Zavoda Varna pot in Evropskega združenja žrtev prometnih nesreč Robert Štaba, direktorica Javne agencije RS za varnost prometa Saša Jevšnik Kafol ter osrednji mednarodni gost, novoizvoljeni predsednik evropske mreže prometnih policij ROADPOL Slavomir Kral.

Zavod je ob dvajsetletnici obeleževanja predstavil tudi pobudo za Belo knjigo Zvezde življenja, »ki bo skozi navdihujoče življenjske zgodbe žrtev in njihovih svojcev poleg bolečine in izgube osvetlila tudi pogum, solidarnost, upanje in moč za življenje naprej«.

Letošnja slovesnost je imela po navedbah zavoda posebno simbolno vrednost tudi zaradi prostora, v katerem je potekala. Park varne mobilnosti, ki je vrata odprl septembra 2025, namreč ni zgolj preventivno-izobraževalni center, temveč tudi novi dom žrtev prometnih nesreč, njihovih svojcev in podpornih programov Zavoda Varna pot, so poudarili v zavodu. Programe Parka je ob podpori MOL in partnerjev v letu dni obiskalo 6280 otrok in učencev ter 424 učiteljev, so povzeli.

Opozorili so še, da svetovni dan ni omejen le na dogodke v Ljubljani. V tem tednu so tako številne šole, vrtci, občine, organizacije in lokalne skupnosti po državi pripravile spominske in preventivne aktivnosti, srečanja ter druge dogodke, s katerimi opozarjajo na vrednost življenja, posledice prometnih nesreč in pomen odgovornega ravnanja. Današnje obeleževanje pa dopolnjuje osrednja sveta maša v ljubljanski stolni cerkvi svetega Nikolaja, namenjena spominu na žrtve prometnih nesreč in njihovim bližnjim.

Ob svetovnem dnevu so v zavodu vse udeležence v prometu, odločevalce in širšo družbo pozvali k odgovornemu ravnanju ter uresničevanju Vizije 0. Varnost v prometu ni le vprašanje pravil in kazni, temveč predvsem spoštovanja življenja, varnega prometnega sistema, ustrezne infrastrukture, vzgoje, preventive in skrbi za najranljivejše, so podčrtali. »Spomin ne more vrniti izgubljenih življenj. Lahko pa spreminja življenja tistih, ki ostajajo, in pomaga preprečiti nove tragedije,« so sklenili.