Kako uničiti krompirjevko

Lahovče – Kmetijski inštitut Slovenije je v sodelovanju s kmetijsko-gozdarsko zbornico in ministrstvom za kmetijstvo pripravil sredi septembra na polju Burgerjeve kmetije v bližini Lahovč dan krompirja, na katerem so predstavili različne načine uničevanja krompirjeve cime (krompirjevke), delovanje stroja za toplotno uničevanje cime, tehnične novosti z največjega sejma o krompirju Potato Europe in namakanje krompirja, ki temelji na podatkih.

Kot je dejal dr. Peter Dolničar, predstojnik oddelka za rastlinsko pridelavo na inštitutu in vodja projekta Prirast, je uničevanje krompirjeve cime pred spravilom krompirja pomembno zato, da pridelovalci lahko normalno izkopljejo gomolje in da zmanjšajo možne okužbe gomoljev z boleznimi ter poškodbe kožice gomoljev. V preteklosti ni bilo težav z uničevanjem cime, pridelovalci so za to uporabljali fitofarmacevtsko sredstvo reglon, ki je v Evropski uniji že več kot šest let prepovedan in ga je Slovenija lahko izjemoma uporabljala do leta 2023. Kmetje odtlej za uničevanje cime večinoma uporabljajo kemično sredstvo spotlight, ki pa ga je dovoljeno uporabljati le na območjih, kjer je podtalnica globlje od desetih metrov. Na območjih, kjer je podtalnica višje, pridelovalci lahko uporabljajo nekatera druga kemična sredstva, ki pa so omejeno učinkovita.

S toploto povzročijo izsušitev krompirjevke

Odkar je prepovedana uporaba reglona, tudi v Sloveniji iščejo načine za uničevanje cime. Uničiti jo je možno na kemični in nekemični način ter v kombinaciji s kemičnimi in nekemičnimi postopki. Dr. Robert Leskovšek s kmetijskega inštituta je na dnevu krompirja predstavil kemične in poskus z različnimi kemičnimi sredstvi, ki v okviru projekta CRP V4 poteka na poskusnem polju Burgerjeve kmetije.

»Ker je zaradi nevarnosti onesnaženja podtalnice vprašljivo, ali bo uporaba spotlighta dovoljena tudi v prihodnje, iščemo tudi nekemične načine uničenja cime,« je dejal dr. Dolničar in dodal, da med takšne načine sodijo puljenje krompirjevke, uničevanje cime z uporabo ognja in toplote infrardečega sevanja ter mulčenje cime. Na kmetijskem inštitutu so v okviru projekta Prirast že kupili stroj za toplotno uničenje cime s pomočjo ognja in toplote infrardečega sevanja. Kot je pojasnil mag. Tomaž Poje z inštituta, naprava, opremljena s plinskimi gorilniki, segreje krompirjevko na 70 stopinj Celzija. Tako visoka temperatura cimo v dveh do treh dneh popolnoma osuši, toplota pa uniči tudi spore fitoftore in listne uši. Naprava – traktorski priključek z delovno širino 1,5 metra omogoča v eni uri uničenje cime na površini do 0,9 hektarja.

Tehnične novosti s sejma Potato Europe

Dr. Peter Dolničar je na dnevu krompirja predstavil tudi tehnične in tehnološke novosti s sejma Potato Europe, ki je največji sejem za področje krompirja v Evropi. Kot je dejal, je pri strojih za pridelavo in dodelavo krompirja vse več digitalizacije. Na trgu je čedalje več optičnih sortirnikov – tudi za neoprani krompir. Velik napredek predstavljajo škropilnice, ki s pomočjo kamer prepoznajo plevele in potlej nanesejo škropivo le na plevele, stroji za optično prepoznavanje in izločevanje bolnih rastlin iz nasadov semenskega krompirja, naprave, ki izmerijo vsebnost vode v tleh, kar je osnova za precizno namakanje … Velik napredek je tudi pri skladiščni tehniki.

Namakanje na podlagi podatkov, ne po občutku

Dr. Boštjan Naglič z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je v okviru projekta Climagrow predstavil prilagajanje pridelave krompirja podnebnim spremembam, pri tem pa ima pomembno vlogo namakanje. Kot je dejal, je vsakršno namakanje, ki ne temelji na analizi tal in podatkih, ki jih z njive posredujejo merilniki za merjenje vlažnosti tal, namakanje na pamet. Brez teh podatkov namreč pridelovalci ne vedo, kdaj morajo začeti namakati, koliko vode dodati in kdaj namakanje prenehati. Dr. Naglič je predstavil več digitalnih pripomočkov za pridobivanje teh podatkov, povedal pa je tudi, da so v okviru projekta uredili na inštitutu nov laboratorij, v katerem lahko naredijo vse analize tal, ki jih pridelovalci potrebujejo za namakanje. Dr. Dolničar je ob tem poudaril, da je krompir poljščina, ki se jo splača namakati. Brez namakanja ima pridelovalec v suši 15 ton slabega krompirja, z namakanjem pa od 50 do 60 ton kakovostnega. Ob visokih temperaturah tudi namakanje ne daje želenega učinka. Krompir ne prenese temperatur nad 30 stopinj Celzija, idealna za pridelavo je dnevna temperatura od 18 do 22 stopinj in nočna pod 10 stopinj.

Kmetje zadovoljni, ker v težavah niso sami

V konzorciju Prirast sodeluje tudi kmetija Petra Burgerja, ki je tokrat tudi gostila dan krompirja. Na kmetiji se ukvarjajo s pridelavo krompirja in zelenjave, predvsem čebule in korenja. Kot je povedal Peter, pridelovanje v zadnjih letih vse bolj otežujejo ujme, tudi letos je bilo tako – spomladi najprej pozeba, nato dvakrat toča in potlej suša, »Ne vemo, kako naprej, volje zmanjkuje, a povsem je le še ni zmanjkalo,« je dejal Peter in izrazil zadovoljstvo, da kmetje v težavah niso sami in da so strokovnjaki, na katere se lahko obrnejo za pomoč, izvajajo različne poskuse in jim kažejo pot, kako naprej.