Dan muzejev je pravi dan za njihov obisk

Kranj – Kot se je odločila večina slovenskih muzejev, so ob letošnjem mednarodnem dnevu muzejev, ki ga zaznamujemo 18. maja, na stežaj odprli svoja vrata že dan prej, v nedeljo, 17. maja. Svoje dejavnosti in razstave so predstavili pod skupnim naslovom Muzeji povezujejo razdeljeni svet. V letošnji muzejski prilogi Gorenjskega glasa predstavljamo nekaj muzejskih namigov, bodisi za prihodnjo nedeljo bodisi za katerega prihodnjih dni, ki si ga boste izbrali za obisk muzeja.

Nekoč na ulici, danes v galeriji

Za demokratizacijo umetnosti – ponovno je naslov aktualne razstave Loškega muzeja, ki je od konca novembra na ogled na Loškem gradu v tamkajšnji galeriji in njeni okolici. Na njej so predstavljene radikalne umetniške prakse v nekdanji skupni državi Jugoslaviji v letih 1960–1990. Predstavljena so dela skoraj petdesetih umetnic, umetnikov in skupin, ki jih ima v svoji zbirki hrvaški umetnik in kustos Darko Šimičić.

Po besedah direktorice Loškega muzeja Saše Nabergoj gre za zelo pomembno obdobje, ko je umetnost nastajala tudi zunaj muzejev in galerij. To je bil čas, ko se ustvarjalci niso predstavljali le v galerijah, ampak so svoje umetniške akcije predstavljali na zidovih, ulicah, trgih, v naravnem okolju … »Sodelovanje pri snovanju razstave ni bilo vselej preprosto, bilo pa je zelo inspirativno. Darko Šimičić je v obdobju, ki ga razstava zajema, aktivno sooblikoval in podpiral umetniško sceno. Še posebno pomembno je, da gre za umetnice, umetnike in umetniške skupine iz celotnega prostora nekdanje skupne države.«

Na ogled so dela, ki so jih ustvarili umetnice, umetniki in umetniške skupine: Marina Abramović, Branko Balić, Boris Cvjetanović, Vlasta Delimar, Braco Dimitrijević, Dubravka Đurić, Gorgona, Grupa KÔD, Tomislav Gotovac, Zlatko Hajdler, Matjaž Hanžek, Sanja Iveković, Željko Jerman, Julije Knifer, Ivan Kožarić, Katalin Ladik, Laibach Kunst, Miroslav Mandić, Mangelos (Dimitrije Bašičević), Vlado Martek, Milenko Matanović, Slavko Matković, Marijan Molnar, David Nez, OHO, Marko Pogačnik, Bogdanka Poznanović, Mirko Radojičić, Rajko Radovanović, Vladan Radovanović, Rdeči Peristil, Skupina šestih avtorjev, Nejč Slapar, France Pibernik, I. G. Plamen, Đuro Seder, Mladen Stilinović, Sven Stilinović, Josip Stošić, Bálint Szombathy, Judita Šalgo, Miško Šuvaković, Raša Todosijević, Slaven Tolj, Marija Grazio Tolj, Goran Trbuljak in Josip Vaništa.

Ob mednarodnem dnevu muzejev, v ponedeljek, 18. maja, bo ob 18. uri po razstavi vodila kustosinja Anabel Černohorski, prav tako bo ta dan Loški muzej odprt med 10. in 18. uro, vstop pa bo brezplačen.

Od Ljubelja do Germovke

V Tržiškem muzeju so ob mednarodnem dnevu muzejev pripravili oglede razstav, kovanje v Paradižu, izid zgoščenke in nastop folklore. »Letošnja tema izpostavlja pomembno vlogo muzejev kot prostorov povezovanja v času, ko se družbe soočajo z vse večjo neenakostjo in medsebojnimi napetostmi. Muzeji lahko prispevamo k spodbujanju dialoga, spoznavanja, vključevanja in mir, predvsem v svojem lokalnem okolju,« je ob letošnjem muzejskem prazniku povedal direktor Tržiškega muzeja David Ahačič.

Osrednja dejavnost Tržiškega muzeja, povezana z omenjeno temo, bo voden ogled po razstavi in spominskem parku Koncentracijskega taborišča Ljubelj in ogled severnega dela taborišča na avstrijski strani. Območje nekdanjega taborišča je izjemen spomenik državnega pomena, ki nas tudi v sodobnem času izziva k premisleku o trpljenju, spoštovanju človeškega življenja, solidarnosti in miru. Zbor obiskovalcev bo ob 11. uri pred gostilno Karavla pod Ljubeljem.

Med 10. in 18. uro bo mogoč ogled vseh razstav v osrednji stavbi muzeja, Pollakovi kajži (razstave rokodelstev, Gašperjeva podstreha, Slovenski smučarski muzej), za otroke bo pripravljen muzejski lov na zaklad. Ob 14. uri bo vodstvo po stalni razstavi Kovano v Paradižu v Fužini Germovka z možnostjo izdelave malega kovanega predmeta, popoldne pa bodo muzejski vrt oživile najprej članice Društva plesalk v tretjem življenjskem obdobju s plesno-glasbeno predstavo (ob 16. uri), nato (ob 17.30) pa še pevke ljudskih pesmi Folklorne skupine Karavanke s predstavitvijo zgoščenke Ohcet bo! Ženitovanjske pesmi na Gorenjskem. Vstop v muzej in udeležba na programih sta na ta dan brezplačna.

Jaslice so lepota, ki nas povezuje

Muzej jaslic Brezje je edinstven tovrstni muzej daleč naokoli. »Jaslice so pri vsakem od nas tesno povezane z občutkom topline, ljubezni in varnosti družinskega zavetja. V našem muzeju je predstavljenih več kot 450 jaslic z vseh koncev sveta, kar je lep dokaz, kako jaslice povezujejo različne kulture in različna ozemlja. V vseh jaslicah se odražajo čas, značaj ustvarjalca in okolje, v katerem deluje,« pojasnjuje dr. Andreja Eržen Firšt iz Muzeja jaslic Brezje in ob tem poudarja, da so jaslice obenem tudi čudovit element povezovanja. »Ko smo na svetovni razstavi Expo 2020 v Dubaju v okviru slovenskega paviljona predstavljali Plečnikove jaslice, so te požele veliko zanimanja med obiskovalci, ki so bili različnih ver in prepričanj.«

Jaslice povezujejo ljudi, ker se v njih skriva in odkriva bogastvo ljubezni, topline in pristnih medčloveških odnosov. Ob tem sogovornica dodaja, da ji je močno v spominu ostal obisk skupine anonimnih alkoholikov. »Ko smo se v zadnji sobi muzeja zbrali, da delimo vtise, nam je starejši gospod dejal: 'Veste, sem ateist, ampak česa tako lepega, kot predstavljate tu v muzeju, še nisem videl.'«

Zanimive misli obiskovalci Muzeja jaslic Brezje pišejo tudi v knjigo vtisov. »Danes je moj 11. rojstni dan. To je moj najlepši rojstni dan, ker smo obiskali muzej jaslic in videli toliko lepih jaslic.« Jaslice niso le upodobitev čudeža učlovečenja Boga, so izraz ljubezni, osebnega odnosa in spoštovanja vsakega avtorja do tega čudeža. So Lepota, ki nas povezuje!«

Za pokušino na fotografiji predstavljamo aboriginske jaslice iz Avstralije. Ustvarila in ročno pobarvala jih je Vicki Clark, aboriginka iz plemena Mutthi Mutthi. Jaslice je avtorica ustvarila takšne, kot rojstvo Odrešenika razumevajo aborigini. V jaslicah najdemo pet živali, ki so značilne za Avstralijo: emu, vombat, kenguru, kljunaš in kača z rdečim trebuhom. Trije Modri so aboriginski starejši moški, ki imajo sveto znanje o zdravilnih rastlinah, vodnih virih in obrednih krajih. Duhovno Dete, ki je bilo rojeno od Duhovne Matere leži v tradicionalnem čolnu coolamon, v katerem so aboriginske žene stoletja prevažale njihove otroke. Narejen je iz lesa evkaliptusov, ki rastejo ob rekah južne Avstralije.

Maske: od rituala do karnevala

Človek se že od nekdaj maskira. Maske se v različnih okoljih pojavljajo v celotni človeški zgodovini, zato lahko govorimo o njihovi univerzalni razširjenosti. Njihova vloga in pomen sta se v času spreminjala – lovcu v kameni dobi je maska omogočila krinko, s katero je laže ujel plen, pozneje je maska kot pomemben magični pripomoček postala del ritualnih praks. Pomembno vlogo je imela zlasti ob ritualnih prehodih, ki so spremenili status osebe ali naravnega stanja. Ob zatonu antike je z vzponom krščanstva prvotni pomen ritualnih praks v srednjem veku izgubljal svojo veljavo, maske so sčasoma postale sredstvo za zagotavljanje zabave.

Maskiranje je del vsakdanjega življenja in praznikov, sledimo mu tako s šegami letnega kot tudi življenjskega kroga. S svojo dolgo zgodovino, katere ostanki so se s številnimi prilagoditvami ohranili vse do zdaj, našo preteklost povezuje s prihodnostjo. Razstava v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani predstavlja različne oblike maskiranja s poudarkom na pustni dediščini Slovenije.

Na razstavi je na izbranih primerih predstavljeno tudi sodobno maskiranje v Sloveniji: potek pustnega dogajanja, izkazovanje pripadnosti, kaj je »očem skrito« oz. česa obiskovalci ne vidijo, kaj se dogaja v času razPUSTa ter kakšnim spremembam je mogoče slediti v zadnjih desetletjih. Na ogled je več kot 120 mask, oprav in rekvizitov iz slovenskih ter zunajevropskih zbirk muzeja. Vodja projekta je mag. Adela Pukl pri pripravi razstave pa je sodelovala širša ekipa sodelavk in sodelavcev Slovenskega etnografskega muzeja.

Razvejana dejavnost Kobariškega muzeja

V začetku tega tedna so v Zagrebu odprli gostujočo razstavo Kobariškega muzeja z naslovom Hrvaške enote na soški fronti. »Za pripravo občasne razstave o Hrvaških vojakih na soški fronti smo se lani odločili tudi zaradi povečanja zanimanja s strani hrvaških obiskovalcev,« je pojasnil direktor muzeja Martin Šolar. Razstava na desetih panojih predstavlja prisotnost hrvaških enot na soški fronti, naborna območja hrvaških polkov, splošen pregled dogajanja na soškem bojišču ter izpostavlja pokopališča, kjer je pokopanih največ hrvaških vojakov. Besedilo je opremljeno s številnimi dnevniškimi zapisi hrvaških vojakov ter fotografskim gradivom. Razstava je doslej že gostovala v Kaštelu pri Splitu, na Sušaku na Reki, v Pulju in Karlovcu.

Od lanske jeseni je v Kobariškem muzeju na ogled razstava Trpeli so ljudje in živali. Tudi živali so v vojnah že od nekdaj igrale nepogrešljivo vlogo. Bile so ključnega pomena za transport oskrbe, opreme in ranjencev, vlekle so bojne stroje. Brez konjev na primer ne bi mogel obstajati najprestižnejši rod vojske, konjenica, prav tako so jih uporabljali za vleko bojnih vozov. Že od pradavnine so vojske uporabljale tudi pse – tako za boj kot za stražo, pri komunikaciji so bili vse od antike nepogrešljivi golobi pismonoše. Živali pa so bile tudi v tolažbo, dvigale so moralo, bile so maskote raznih enot, podgane in raznorazni zajedavci pa so še dodatno oteževali že tako izjemno težko življenje vojakov. Razstava po sklopih predstavlja različna področja, na katerih so živali igrale bolj ali manj ključno vlogo pri življenju vojakov.

V muzeju so pripravili tudi spominski dogodek in razstavo ob 80. obletnici strmoglavljenja bombnika B-24 Liberator pod Krnom in reševanja njegove posadke.

Trenutno pa v Kobariškem muzeju poteka tudi projekt Turizem in muzeji za vse. Projekt se posveča potrebi po večjem vključevanju ranljivih skupin z namenom izboljšanja socialnega in družbenega razvoja območja in zagotavljanja enakopravnosti prebivalstva.

Z gora do rudnika in pivske fontane

Gornjesavski muzej gostuje na šestih muzejskih lokacijah z osmimi razstavami. Na Jesenicah so tako na ogled stalne razstave Vzpon in padec fužinarjev, Kasarna na Stari Savi, Geološka in paleontološka zbirka Jožeta Bediča in Zapori gestapa. V Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani je na ogled razstava Vzpon na goro, kjer boste spoznali zgodovino planinstva na Slovenskem, v Alpski hiši v Kranjski Gori z razstavo o življenju in delu pisatelja Josipa Vandota, v Kajžnkovi hiši v Ratečah pa je na ogled razstava o rateški narodni noši in lokalni etnološki dediščini.

V Rudarskem muzeju Zagorje boste skupaj z vodičem Vladom Poredošem spoznavali več kot 250 let dolgo zgodbo o rudarjenju v občini Zagorje ob Savi, zgodbo, ki je polna zanimivih dejstev ter spominov, ki jih nosijo upokojeni rudarji ter njihove družine. Rudarski muzej Zagorje obiskovalcem ponuja delček zanimive zgodovine časa, ki ga je Zagorje doživelo in ga kot rudarsko središče vrisalo na zemljevid Evrope.

In ne nazadnje je tu Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu, kjer vabijo na doživetje »zelenega zlata«, turistična pešpot Od hmelja do piva pa od muzeja popeljale še do znamenite pivske fontane, kjer lahko nazdravite muzejem in njihovi povezovalni prihodnosti.