Oskar Savarin je v kranjski mestni knjižnici z ženo Vesno predstavil svojo knjigo Oskarjeva zgodba. / Foto: Tina Dokl
Oskar Savarin je v kranjski mestni knjižnici z ženo Vesno predstavil svojo knjigo Oskarjeva zgodba. / Foto: Tina Dokl
Potovanja nam spreminjajo življenje
V Mestni knjižnici Kranj je v četrtek, 17. septembra, Oskar Savarin skupaj z ženo in urednico Vesno Savarin predstavil svojo knjigo Oskarjeva zgodba, ki je plod večletnih potovalnih izkušenj in doživetij.
Kranj – Delo je plod več kot tridesetletnega osebnega in poklicnega raziskovanja sveta, ljudi in potovalnih izkušenj, ki so ga oblikovale kot vodnika, popotnika in človeka. Knjiga ni žanrsko opredeljena – kot pravi avtor, spada na polico, »kjer človek piše človeku«. Vsaka stran nosi svoj naslov, bralec pa jo lahko odpre kjerkoli in najde misel, ki ga nagovori. Oskar poudarja, da potovanje ni le premik po deželi, temveč tudi raziskovanje njene globine in hkrati globine sebe. Sopotniki so mu čez leta predstavljali nekakšen »potovalni laboratorij«, saj je kot vodnik opazoval, kako različni ljudje doživljajo tuje kulture, skupino in spremembe. Če popotnik globlje razume potovanje, ga po njegovih besedah doživi močneje.
Njegova žena Vesna pravi, da so s sopotniki ustvarili pravo potovalno družino. Če sešteje ves čas, ki ga je preživel na potovanjih, je to kar 16 let življenja. Tako obdobje, pravi, človeku spremeni vrednote, pogled na smrt, življenje in svet. »Obstaja več načinov pogleda na isto stvar. S potovanji si razširiš perspektivo in morda lažje najdeš rešitve zase,« pravi Oskar.
Po izobrazbi je Oskar ekonomist, potoval pa je rad že od malih nog. Turčija je bila njegov drugi dom, tam je kot mlad vodnik eksperimentiral z različnimi pristopi, kako popotnika odpreti skupini, deželi in drugačnosti. Potovanja, ki jih vodi, pogosto trajajo več tednov. Pri tem pa zagovarja preprosto načelo: ego je treba pustiti doma. Vodnik mora znati ustvariti zaupanje in vzdušje, razlaga, zato je pred 25 leti ustanovil vodniško šolo. V svoji agenciji ponuja tudi izlete v neznano, ki so med popotniki še posebej priljubljeni. Najbolj všeč so mu prav zaradi spontanosti, presenečenj in iskric v očeh sopotnikov. V šali dodaja, da bi si takšnega skupinskega vzdušja želel v našem parlamentu. »Jaz bi vsakega politika peljal za dva tedna v notranjost Burme, brez civilizacijskih dodatkov.«
Knjiga Oskarjeva zgodba je zasnovana kot zbirka misli, izkušenj in spoznanj. Čeprav ima Oskar ogromno fotografij, se je zavestno odločil, da jih v knjigi ne bo. Želel je, da si bralec sam ustvari podobo krajev, ljudi in občutkov. Njegova želja je, da bi bralca navdihnila in bi vsak v njej našel vsaj eno misel, ki bi obogatila njegovo prihodnje potovanje.